Poletne počitnice so za številne družine priložnost za raziskovanje slovenskih gora in preživljanje časa v naravi. Slovenija ponuja veliko možnosti za planinske izlete z otroki, strokovnjaki pa ob tem poudarjajo, da morata biti na prvem mestu varnost in premišljena izbira poti.
Kot poroča STA, je treba pri načrtovanju takšnih izletov izbrati cilje, ki ustrezajo sposobnostim najmlajših, ter se izogibati pretiravanju. Ključno je opazovati otrokovo vedenje in počutje ter pot sproti prilagajati njegovim zmožnostim.
“Nekateri starši gredo morda v hribe raje sami, vendar je zelo koristno, če kdaj s seboj vzamejo tudi otroka,” je za STA dejal predsednik Planinske zveze Slovenije Martin Šolar. Po njegovih besedah otroci prek zgleda razvijejo pozitiven odnos do gora in narave, starši pa so pogosto presenečeni nad tem, kaj vse opazijo med potjo. Hkrati je otrok lahko tudi korektiv vedenja odraslih, saj od njih pričakuje ravnanje, ki se ga uči v šoli. Tako bo denimo hitro opozoril na odvržene smeti ali neodgovorno ravnanje v naravi.
Dobra priprava je temelj varnega izleta
Šolar poudarja, da se je treba na planinsko turo z otrokom pripraviti enako skrbno kot na vsako drugo. To pomeni dobro načrtovanje, izbiro realnega in objektivno varnega cilja ter preverjanje razmer na poti in vremenske napovedi.
“Ti ne smejo presegati naših sposobnosti,” je opozoril in dodal, da je pri izletih z otroki to še posebej pomembno. Po njegovih besedah bi morali starši že od zgodnjih let otroke učiti, kako pomembna je ustrezna priprava na obisk gora. Koristno je, da otrok nosi svoj manjši nahrbtnik z nekaj tekočine in prigrizkom ter se tako postopoma navaja na osnovno planinsko opremo in odgovornost.
Otroci zmorejo veliko, a starši ne smejo uresničevati svojih ambicij
Čeprav so otroci pogosto fizično zelo sposobni, Šolar opozarja, da starši ne smejo pretiravati s svojimi pričakovanji ali prek otrok uresničevati lastnih planinskih ciljev.
“Odrasli ne smejo na turah z otrokom izpolnjevati svojih želja in ciljev,” je poudaril. Priporočljivo je izbirati takšne poti, ki bodo za otroka zanimive in privlačne. Če se med hojo začne pritoževati, razlog po njegovih besedah pogosto ni utrujenost, ampak dolgčas, zato je pomembno, da odrasli tempo in potek izleta prilagodijo njegovim potrebam.
Prav tako se mu zdi neprimerno hvalisanje z doseženimi planinskimi uspehi otrok. Planinarjenje naj ne bo tekmovanje ali dokazovanje sposobnosti staršev, ampak priložnost za kakovostno skupno preživljanje časa v naravi.
Univerzalnega cilja za družine ni
Šolar se namenoma izogiba priporočanju konkretnih vrhov ali poti za družinske izlete. Po njegovem mnenju je izbira primernega cilja naloga staršev in planinskih vodnikov, ki najbolje poznajo sposobnosti otrok ter razmere v domačem okolju.
“V svojem okolju bodo lahko našli veliko boljše cilje, kot bi jih lahko svetoval jaz,” je sklenil.
Koristne nasvete za prve planinske korake z najmlajšimi ponuja tudi Planinska zveza Slovenije, ki priporoča priročnik Majhni koraki, veliki vrhovi, avtorice Urške Petek.
