Upanje na dogovor med ZDA in Iranom je povzročilo močan padec cen nafte. Zlato in srebro sta se podražila, bitcoin pa je zdrsnil pod 63.000 dolarjev. Okrepil se je tudi japonski jen.
Cene nafte so ob začetku novega trgovalnega tedna padle za več kot pet odstotkov. Trgi so se odzvali na odločitev ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da za zdaj odloži nov napad na Iran in omogoči nadaljevanje pogajanj o iranskem jedrskem programu ter odprtju Hormuške ožine.
Severnomorska nafta brent se je po podatkih Reutersa pocenila za 5,11 odstotka na 83,44 dolarja za sod. Ameriška nafta WTI je izgubila 5,79 odstotka in zdrsnila na 79,77 dolarja.
Trump je sporočil, da so Iran in druge države Bližnjega vzhoda zaprosili za dodaten čas za pripravo dogovora, ki bi omogočil popolno odprtje Hormuške ožine in odpravil iransko jedrsko grožnjo.
O Trumpovi odpovedi novih napadov in pogajanjih o odprtju Hormuške ožine smo poročali že v nedeljo. Odziv trgov kaže, da so vlagatelji možnost umiritve razmer ocenili kot pomembno zmanjšanje tveganja za dobavo energentov.
Dodaten pritisk prinesel Opec+
Cene nafte je navzdol potisnila tudi odločitev skupine Opec+, da septembra proizvodne kvote poveča za približno 188.000 sodov dnevno. S tem naj bi proizvajalke dokončale postopno odpravljanje dela prostovoljnih omejitev proizvodnje.
Brent in WTI sta julija pridobila več kot 20 odstotkov. Rast so spodbujali obnovljeni spopadi med ZDA in Iranom, napadi na tankerje v bližini Omana ter zmanjšan promet skozi Hormuško ožino.
Negotovost kljub pogajalskim signalom ostaja. V zadnjih dneh so bili prijavljeni novi napadi na tankerje, promet skozi strateško pomembno ožino pa je še vedno omejen.
Zlato in srebro dražja, okrepil se je jen
Padec nafte je nekoliko zmanjšal strah pred dodatnim pospeševanjem inflacije in novim zviševanjem obrestnih mer. Zlato se je podražilo za 0,7 odstotka na približno 4.069 dolarjev za unčo, terminske pogodbe pa so pridobile 0,9 odstotka.
Srebro je bilo dražje za 1,4 odstotka in se je gibalo okoli 58,46 dolarja za unčo. Platina je pridobila 0,5 odstotka, paladij pa 1,6 odstotka.
Ameriške in japonske oblasti so medtem usklajeno posegle na valutni trg, da bi podprle jen, ki se je pred tem gibal blizu najnižje ravni v približno štirih desetletjih. Japonska valuta se je po posegu okrepila za okoli 0,5 odstotka, šibkejši dolar pa je dodatno podprl ceno zlata.
Bitcoin znova pod 63.000 dolarjev
Bitcoin se je v času priprave prispevka gibal pri približno 62.755 dolarjih, kar je okoli odstotek manj kot ob prejšnjem zaključku. Najvišja jutranja cena je dosegla 63.697 dolarjev, najnižja pa 62.707 dolarjev.
Največja kriptovaluta tako ostaja pod pritiskom, potem ko je že konec julija zdrsnila proti meji 63.000 dolarjev. Ethereum se je medtem gibal okoli 1.625 dolarjev.
