Število potrjenih okužb z ebolo v Demokratični republiki Kongo je preseglo 11.000, umrlo pa je že 5387 ljudi. Gre za najhujši izbruh te bolezni v zgodovini države in drugi največji zabeleženi izbruh ebole na svetu. Širjenje virusa otežujejo oboroženi spopadi, napadi na zdravstvene delavce, pomanjkljiva infrastruktura in nezaupanje prebivalcev.
Po najnovejših podatkih kongovskega ministrstva za zdravje so do torka potrdili 11.042 okužb. Umrla je skoraj polovica vseh okuženih.
Svetovna zdravstvena organizacija je v svojem zadnjem tedenskem poročilu, ki zajema podatke do 7. novembra, navedla 10.920 potrjenih primerov in 5323 smrti. V enem tednu so potrdili dodatnih 388 okužb in 197 smrti, prenos virusa pa po oceni organizacije ostaja na visoki ravni brez znakov izrazitega upadanja.
Izbruh so razglasili sredi maja. Bolezen se je razširila v 67 zdravstvenih območij v osmih od 26 kongovskih provinc.
Najhuje v provincah Ituri in Severni Kivu
Najbolj prizadeta ostaja vzhodna provinca Ituri, kjer so zabeležili skoraj 70 odstotkov vseh potrjenih primerov. V zadnjih tednih se virus posebej hitro širi tudi v Severnem Kivuju, kjer je stopnja smrtnosti med potrjenimi bolniki višja od 50 odstotkov.
Prav v provincah Ituri in Severni Kivu potekajo oboroženi spopadi, zaradi katerih zdravstveni delavci težko dostopajo do bolnikov in spremljajo ljudi, ki so bili v stiku z okuženimi. Delo dodatno otežujejo slabe cestne povezave, stavke zdravstvenih delavcev in občasna prekinitev dejavnosti ekip na terenu.
Zdravstvene ustanove in njihovi zaposleni so bili tarča več napadov. Del prebivalstva zaradi nezaupanja, dezinformacij in strahu zavrača sodelovanje z zdravstvenimi ekipami, kar zmanjšuje možnosti za zgodnje odkrivanje okužb.
Veliko smrti se zgodi zunaj zdravstvenih ustanov. Svetovna zdravstvena organizacija je v začetku novembra opozorila, da je od 512 takrat na novo zabeleženih smrti kar 335 ljudi umrlo v svojih skupnostih, 177 pa v centrih za zdravljenje. To kaže na težave pri pravočasnem prepoznavanju bolezni in dostopu do ustrezne oskrbe.
Za različico Bundibugyo ni odobrenega cepiva
Trenutni izbruh povzroča virus Bundibugyo, ena od vrst virusov ebole. Zanj za zdaj ni odobrenega cepiva ali posebnega protivirusnega zdravila, čeprav poteka preizkušanje možnih kandidatov.
Bolnikom je na voljo podporno zdravljenje, ki vključuje nadomeščanje tekočine, uravnavanje ravni kisika in krvnega tlaka ter zdravljenje zapletov. Zgodnje prepoznavanje bolezni in pravočasna oskrba lahko pomembno povečata možnosti preživetja.
Virus se med ljudmi prenaša z neposrednim stikom s krvjo, izločki, organi ali drugimi telesnimi tekočinami okužene osebe ter prek onesnaženih predmetov in površin. Okuženi človek virusa ne prenaša pred pojavom simptomov. Inkubacijska doba traja od dva do 21 dni.
Izbruh je prizadel tudi šole v Ituriju, kjer so zboleli učitelji. Ravnatelj ene od šol v mestu Bunia Isaac Singoma je za Associated Press povedal: “Naši učenci in celotno osebje so travmatizirani. Na tej stopnji potrebujemo psihologe, ki bi nam pomagali, saj so razmere izjemno težke.”
Posamezni primeri tudi zunaj Konga
Primeri bolezni so bili od začetka izbruha zabeleženi tudi v Ugandi, Keniji in Nigeriji. Izbruha v Ugandi in Franciji sta bila po navedbah Svetovne zdravstvene organizacije do avgusta obvladana, v Keniji in Nigeriji pa v zadnjih tednih niso odkrili novih sekundarnih okužb.
Organizacija tveganje v Demokratični republiki Kongo ocenjuje kot zelo visoko, za države, ki z njo mejijo, pa kot visoko. Tveganje za preostanek Afrike in svetovno raven za zdaj ostaja nizko.
Svetovna zdravstvena organizacija zaradi izbruha ne priporoča omejevanja potovanj ali trgovine. Države v regiji poziva h krepitvi spremljanja bolezni, laboratorijskih zmogljivosti, nadzora na mejnih prehodih in pripravljenosti ekip za hitro odzivanje.
Največji izbruh ebole je med letoma 2014 in 2016 prizadel zahodno Afriko. Takrat so potrdili več kot 28.000 okužb, umrlo pa je več kot 11.000 ljudi.
