V Evropski centralni banki se oblikuje soglasje za novo zvišanje obrestnih mer na septembrskem zasedanju. Depozitna obrestna mera naj bi se zvišala z 2,25 na 2,50 odstotka, vendar bankirji za zdaj ne želijo napovedovati, da se bo zaostrovanje nadaljevalo tudi pozneje.
Trije viri, seznanjeni z razpravami v ECB, so za Reuters povedali, da so odločevalci pripravljeni podpreti septembrski dvig za 0,25 odstotne točke.
Glavni razlogi so skoraj triodstotna inflacija, nadaljevanje vojne z Iranom ter visoke cene zemeljskega plina in goriv. Evropsko gospodarstvo je ob tem odpornejše, kot je ECB pričakovala, zato bankirji menijo, da bi lahko preneslo nekoliko strožjo denarno politiko.
ECB navedb virov uradno ni komentirala.
Drugi dvig v treh mesecih
ECB je obrestne mere junija zvišala prvič po skoraj treh letih. S potezo je želela preprečiti, da bi se rast cen energije prelila v širše podražitve blaga in storitev, podobno kot po začetku ruske invazije na Ukrajino leta 2022.
Julija je Svet ECB obrestne mere ohranil nespremenjene, vendar pustil odprta vrata za septembrski dvig. Če bo ta potrjen, bo depozitna obrestna mera dosegla 2,50 odstotka.
O takšnem scenariju smo podrobneje pisali že v prispevku ECB naj bi septembra znova zvišala obrestne mere. Nova poročila zdaj kažejo, da je podpora dvigu znotraj Sveta ECB še trdnejša.
Dokončna odločitev sicer še ni sprejeta. Pred zasedanjem 9. in 10. septembra bodo objavljeni avgustovski podatki o inflaciji, člani Sveta ECB pa bodo dobili tudi nove gospodarske napovedi strokovnih služb centralne banke.
Trgi pričakujejo še enega ali dva dviga
Finančni trgi trenutno dopuščajo možnost še enega ali dveh zvišanj obrestnih mer po septembru. V ECB so bolj previdni in na prihajajočem zasedanju po navedbah virov ne želijo dajati jasnih signalov o naslednjih korakih.
Dolgoročna inflacijska pričakovanja namreč ostajajo blizu dvoodstotnega cilja ECB, kar zmanjšuje potrebo po vnaprejšnji napovedi daljšega cikla zviševanja. Nadaljnje odločitve bodo odvisne predvsem od cen energije, osnovne inflacije in gibanja gospodarstva.
Kaj to pomeni za posojila?
Dvig ključnih obrestnih mer lahko postopoma vpliva na euribor in s tem na posojila s spremenljivo obrestno mero. Prenos ne bi bil nujno takojšen niti enak 0,25 odstotne točke, saj so pričakovanja o septembrski odločitvi že vključena v tržne obrestne mere.
Obroki obstoječih posojil s fiksno obrestno mero se zaradi odločitve ECB ne bodo spremenili. Nova posojila pa bi lahko ostala dražja dlje, kot je bilo pričakovano še pred ponovnim energetskim šokom. Za varčevalce lahko višje obresti pomenijo ugodnejše obrestovanje depozitov, če jim bodo sledile tudi poslovne banke.
