Evropska centralna banka naj bi septembra še enkrat zvišala ključne obrestne mere. Ekonomisti pričakujejo, da bo depozitna obrestna mera zrasla z 2,25 na 2,50 odstotka, nato pa bi lahko na tej ravni ostala najmanj do sredine prihodnjega leta.
Novo zvišanje pričakuje 57 od 69 oziroma 83 odstotkov ekonomistov, ki so med 10. in 13. avgustom sodelovali v Reutersovi anketi. Še pred julijskim zasedanjem je septembrski dvig pričakovalo 72 odstotkov vprašanih.
ECB je junija vse tri ključne obrestne mere zvišala za 0,25 odstotne točke, julija pa jih je ohranila nespremenjene. Depozitna obrestna mera trenutno znaša 2,25 odstotka, obrestna mera za operacije glavnega refinanciranja 2,40 odstotka, obrestna mera za odprto ponudbo mejnega posojila pa 2,65 odstotka.
Svet ECB se sicer ni vnaprej zavezal k septembrskemu zvišanju. V julijski odločitvi je poudaril, da bo nadaljnje ukrepe sprejemal na podlagi sprotnih gospodarskih podatkov, inflacijskih obetov in gibanja osnovne inflacije.
V ospredju ostajajo energenti in inflacija
Glavni razlog za pričakovano zvišanje so vztrajno visoke cene energije. Cena nafte ostaja približno 25 odstotkov nad ravnjo pred začetkom ameriško-iranskega konflikta, inflacija v evrskem območju pa je julija dosegla 2,9 odstotka. Cilj ECB je srednjeročna inflacija pri dveh odstotkih.
Ekonomisti so napoved inflacije za zadnji dve četrtletji leta zvišali na tri oziroma 3,2 odstotka. Po njihovih ocenah se inflacija k cilju ECB ne bo vrnila pred tretjim četrtletjem 2027.
Okoli 80 odstotkov sodelujočih v anketi pričakuje, da bo depozitna obrestna mera leto končala pri 2,50 odstotka. Skoraj dve tretjini pa jih meni, da bo na tej ravni ostala najmanj do tretjega četrtletja prihodnjega leta.
Če se bo napoved uresničila, bo šlo za najkrajši cikel zviševanja obrestnih mer ECB po letu 2011. Tudi takrat je centralna banka obresti zvišala dvakrat zaradi pritiska visokih cen energije.
Kaj bi zvišanje pomenilo za kreditojemalce?
Višje ključne obrestne mere praviloma pomenijo dražje financiranje za banke, podjetja in gospodinjstva. Obstoječa posojila s fiksno obrestno mero se zaradi odločitve ECB ne bi spremenila.
Pri posojilih s spremenljivo obrestno mero, vezanih na euribor, se lahko mesečni obrok zviša, če se zaradi pričakovanj glede denarne politike poveča tudi euribor. Prenos ni nujno takojšen niti enak velikosti dviga ECB.
Za varčevalce bi daljše obdobje višjih obrestnih mer lahko pomenilo nekoliko ugodnejše obresti na depozite, pri čemer ponudbo in hitrost prilagajanja določajo posamezne banke.
Gospodarstvo evrskega območja je v zadnjem četrtletju kljub pritiskom zraslo za 0,4 odstotka. Ekonomisti so zato napoved letošnje gospodarske rasti zvišali z 0,5 na 0,8 odstotka.
