Poslanec SDS od zunanjega ministrstva zahteva podatke o porabljenem denarju, strateške dokumente in merljive rezultate politike, ki jo je Tanja Fajon uvrstila med pomembnejše usmeritve slovenske diplomacije.
Poslanec SDS Luka Simonič je na ministra za zunanje in evropske zadeve Toneta Kajzerja naslovil poslansko vprašanje o učinkih in stroških feministične zunanje politike. To je med svojim mandatom zagovarjala nekdanja zunanja ministrica Tanja Fajon.
Nova vprašanja prihajajo po odmevnem zapletu glede kandidature Fajon za posebno predstavnico Evropske unije za Sahel. Kandidatura je bila v Bruselj poslana brez sklepa vlade, nominacijsko pismo pa je podpisala tedanja generalna sekretarka ministrstva Barbara Žvokelj, ki je bila neposredno podrejena Tanji Fajon.
Zunanje ministrstvo je pozneje na Specializirano državno tožilstvo vložilo naznanitev suma zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic zoper Fajon in Žvokelj. O morebitni kazenski odgovornosti pristojni organi še niso odločili.
Tanja Fajon je ob predstavitvi koncepta poudarila, da feministična zunanja politika ni novost, temveč uradna nadgradnja tradicionalnega slovenskega zavzemanja za enakost spolov in človekove pravice. Slovenija naj bi ta pristop uveljavljala tudi med članstvom v Varnostnem svetu Združenih narodov.
“Ker je bila feministična zunanja politika predstavljena kot ena ključnih zunanjepolitičnih prioritet države, je legitimno pričakovati tudi jasno merljive rezultate njenega izvajanja,” je v poslanskem vprašanju zapisal Simonič.
Koliko denarja je bilo porabljenega?
Poslanca zanima, katere konkretne pobude, resolucije, izjave ali druge dejavnosti Slovenije v Varnostnem svetu OZN so temeljile na feministični zunanji politiki. Ministrstvo sprašuje tudi, ali so bile pripravljene analize oziroma evalvacije njenih učinkov.
Zahteva še podatek, koliko denarja je bilo med letoma 2023 in 2026 namenjenega projektom, konferencam, publikacijam, usposabljanjem in drugim dejavnostim, povezanim s to usmeritvijo. Stroški naj bi bili razčlenjeni po posameznih postavkah.
Luka Simonič želi tudi konkretne dokaze, da je feministična zunanja politika prispevala k večjemu vplivu Slovenije, uspešnejšemu uveljavljanju njenih stališč ali boljšemu varovanju nacionalnih interesov.
Med osmimi vprašanji je še položaj žensk, zaposlenih na zunanjem ministrstvu. Poslanec sprašuje, ali so se izboljšali pogoji za usklajevanje poklicnega in družinskega življenja. Kajzerja poziva tudi k posredovanju vseh strateških dokumentov, internih usmeritev, analiz in poročil, povezanih s pripravo, izvajanjem ter vrednotenjem politike.
Odgovor ministrstva bo tako pokazal, kako je bila ena izmed vidnejših zunanjepolitičnih usmeritev Tanje Fajon uresničena v praksi in koliko javnega denarja je bilo zanjo porabljenega.
