Poslanka Resni.ce Katja Kokot se je odzvala na očitke Društva za zaščito konj, ki ji je po primeru hudo poškodovanega mačka pripisalo odgovornost za razmere na področju veterinarskih dežurstev. Kokotova očitke zavrača in poudarja, da novela zakona o veterinarstvu, katere prvopodpisana je, sploh še ni bila sprejeta. “Medijski pritisk, naslovljen name, je tako prišel prehitro,” je zapisala na omrežju X.
Društvo za zaščito konj je na Facebooku opisalo primer hudo poškodovanega mačka, ki naj bi ga zgodaj zjutraj našli na cesti med Velenjem in Polzelo. Po navedbah društva je ženska, ki je žival našla, poklicala dežurno veterinarsko številko in pojasnila, da gre za povoženega in hudo poškodovanega mačka, odgovor pa naj bi bil, da začnejo delati šele ob devetih.
Maček naj bi tako na pomoč čakal skoraj tri ure, nato pa so ga zaradi prehudih poškodb evtanazirali.
Društvo je ob tem zapisalo: “Hvala, gospa Kokotova. Odlično ste uredili dežurno veterinarsko službo.” Dodali so, da je maček za pomanjkljivosti sistema plačal s tremi urami nepotrebnega trpljenja.
Zapis društva je delila tudi Tina Gaber, ki je ob podobnih izkušnjah odgovornost pripisala sedanji vladi in Kokotovi. O njenem zapisu in o tem, kaj glede neprekinjene veterinarske službe dejansko določa veljavna zakonodaja, smo na Portal24.si že podrobneje pisali.
Katja Kokot: Zakon bomo obravnavali šele septembra
Poslanka Katja Kokot se je na očitke društva odzvala na omrežju X.
“Spoštovani, dejansko še ni prišlo do nobene spremembe zakonodaje! Zakon o veterinarstvu bomo obravnavali komaj septembra. Medijski pritisk, naslovljen name, je tako prišel prehitro … očitno sem zdaj kriva za nedelujoč sistem, katerega še sploh nismo uredili,” je zapisala.
Pri tem je treba ločiti med predlagano novelo zakona in spremembo pravilnika. Novela zakona o veterinarstvu, pod katero je prvopodpisana Kokotova, dejansko še ni bila sprejeta in bo ponovno obravnavana predvidoma septembra. Njene določbe zato trenutno ne morejo biti pravna podlaga za težave pri zagotavljanju veterinarske pomoči.
Je pa bil julija letos spremenjen pravilnik o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati veterinarske organizacije. Iz njega je bila črtana določba, ki je posameznim vrstam veterinarskih organizacij izrecno nalagala zagotavljanje neprekinjene veterinarske službe zunaj rednega delovnega časa. Zakonska določba o neprekinjeni veterinarski službi pa ostaja v veljavi.
Katja Kokot želi regionalno organizirano nujno pomoč
Katja Kokot želi sedanji sistem spremeniti. Po njenem predlogu bi država razpisala koncesije za izvajanje nujne veterinarske pomoči ter določila, koliko ambulant, kadra in opreme je za to potrebnih.
“Potem bomo dejansko imeli ZAGOTOVLJENO NUJNO VETERINARSKO POMOČ. Ne more vsaka ambulanta dežurati. Ker nima dovolj kadra, nima specialističnega znanja, niti ne opreme,” je zapisala.
Podobno je Kokotova pojasnjevala že pred sedanjim primerom. V začetku julija je zagovarjala sistemsko prenovo z regionalno organizirano in javno financirano nujno veterinarsko pomočjo. Po njenem mnenju sedanja ureditev ni ustrezna niti za lastnike živali niti za veterinarske ambulante.
Kot primer je izpostavila zdravstveno oskrbo ljudi, kjer prav tako ne dežura vsaka ambulanta, temveč je urgentna pomoč organizirana v temu namenjenih centrih.
“Preden širite neresnice, vsaj preverite dejstva”
Katja Kokot je bila do očitkov društva precej neposredna.
“Preden širite neresnice, vsaj preverite dejstva. Sprejela se še ni nobena reforma, je pa le-ta zaradi situacije, kot jo opisujejo v Društvu za zaščito konj, nujno potrebna,” je zapisala.
Po njenem bi morala odgovornost za organizacijo nujne veterinarske službe prevzeti država, izvajanje pa urediti tako, da zasebne ambulante ne bi bile avtomatično prisiljene v dežurstva.
“Država je odgovorna za dobrobit živali, tako tudi za zagotavljanje nujne veterinarske službe. Le-ta ne more biti organizirana tako, da se v to pač prisili vse zasebnike,” je navedla Kokotova.
Opozorila je tudi na pomanjkanje veterinarjev. Po njenem mnenju so zaradi pritiskov veterinarji zapuščali poklic, manj veterinarjev in ambulant pa posledično pomeni slabšo dostopnost storitev in višje cene.
Kokotova tako očitek, da je odgovorna za sedanjo ureditev, zavrača predvsem z argumentom, da njena reforma še ni bila sprejeta. Primer, ki ga je izpostavilo Društvo za zaščito konj, pa po njenem kaže prav nasprotno – da je sedanji sistem treba spremeniti.
O predlagani novi ureditvi bodo poslanci odločali ob nadaljevanju obravnave novele. Do takrat predlog Katje Kokot ni veljavna zakonodaja.
