Pobudniki začetka postopka za razpis referenduma o spremembah zakona o lokalnih volitvah, ki ukinjajo volilno pravico državljanom tretjih držav na lokalnih volitvah, po Sloveniji zbirajo podpise podpore. Kot poroča STA, podpisovanje poteka na zbirnih mestih v Ljubljani, Mariboru, Kopru in Velenju, rok za zbranih 2500 podpisov pa se izteče v ponedeljek.
Pobudo so vložili Kulturno društvo Gmajna, Kulturni center Danilo Kiš, Albansko kulturno društvo – AKD Liria ter prvopodpisana Svetlana Slapšak. Podpise zbirajo tudi prek posebne spletne strani.
Spremembe zakona ukinjajo volilno pravico državljanom tretjih držav
Državni zbor je spremembe zakona sprejel v ponedeljek. Z njimi se ukinja volilna pravica na lokalnih volitvah za državljane tretjih držav, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje in prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji.
Predlog so vložili poslanci SDS ter poslanske skupine NSi, SLS in Fokus skupaj z Resnico, pri glasovanju pa so jih podprli tudi Demokrati. Proti so glasovali poslanci Gibanja Svoboda, SD, Levice in Vesne. Predsednik Gibanja Svoboda Robert Golob je danes oddal tudi svoj podpis podpore pobudi za začetek referendumskega postopka.
Nevladne organizacije in varuhinja opozarjajo na posledice
Spremembam je že ob sprejemanju nasprotovalo več nevladnih organizacij, ki zastopajo tujce v Sloveniji. Pred poslopjem državnega zbora so poudarile, da novela omejuje politične pravice skupine prebivalcev, ki jih je imela več kot dve desetletji.
Kot so zapisali v skupni izjavi, gre za “osebe, ki v Sloveniji že vrsto let delajo, plačujejo davke, vzgajajo otroke, soustvarjajo lokalne skupnosti in predstavljajo njihov nepogrešljiv del”. Izjavo je podpisalo več kot dvajset nevladnih organizacij, med njimi Civilna iniciativa Infokolpa, Slovenska filantropija in Zveza albanskih kulturnih društev v Sloveniji.
Na pomisleke je opozorila tudi varuhinja človekovih pravic Simona Drenik Bavdek. Ocenjuje, da so spremembe lahko sporne z vidika skladnosti s predmetom in namenom Konvencije Sveta Evrope o udeležbi tujcev v javnem življenju na lokalni ravni. Pri Varuhu so ob tem poudarili, da “hitro spreminjanje zakonodaje brez strokovne in javne razprave slabi kakovost zakonodaje, zmanjšuje pravno varnost in demokratičen dialog ter stanje pravne države”.
