Potres z magnitudo 4,7 je v petek zvečer stresel vulkansko območje Campi Flegrei zahodno od Neaplja. Po najnovejših podatkih italijanske civilne zaščite je bilo poškodovanih 21 ljudi, dva huje. Poškodovani so bili objekti in električna infrastruktura, zaprli so pomol v Pozzuoliju, za prebivalce pa uredili začasna zatočišča.
Potres so zabeležili v petek, 31. julija, ob 19.46 po krajevnem času. Po podatkih italijanskega Nacionalnega inštituta za geofiziko in vulkanologijo je bilo žarišče potresa na globini približno treh kilometrov. Sunek so močno občutili v Pozzuoliju, zahodnih predelih Neaplja in širšem delu dežele Kampanija.
Po prvih podatkih je šlo za enega najmočnejših potresov, zabeleženih na območju Campi Flegrei v zadnjih letih. Zaradi plitvega žarišča je bilo tresenje tal izrazito, ljudje pa so v strahu zapustili stanovanja in se zbrali na ulicah ter odprtih površinah.
Poškodovana infrastruktura in moten promet
Italijanska civilna zaščita je sporočila, da je bilo po zadnjih podatkih poškodovanih 21 ljudi, dva sta bila uvrščena v najvišjo stopnjo nujne medicinske obravnave. Smrtnih žrtev pristojni organi niso navedli.
Na območju so se delno porušili nekateri nenaseljeni objekti, sprožilo se je tudi več manjših zemeljskih in skalnih plazov. V Agnanu se je delno zrušil steber visokonapetostnega električnega omrežja, zaradi česar je prišlo do težav pri oskrbi z električno energijo med Neapljem in Pozzuolijem.
Zaradi varnostnih pregledov so začasno ustavili dele železniškega in podzemnega prometa. Pomol v Pozzuoliju je bil po pregledu razglašen za neuporaben in zaprt. Gasilci, policija, zdravstvene službe in pripadniki civilne zaščite so pregledovali poškodovane objekte ter odgovarjali na klice prebivalcev.
Za ljudi, ki se zaradi strahu pred novimi sunki niso želeli vrniti v stanovanja, so odprli sprejemni območji v ulici Via Terracina v Neaplju in v športni dvorani Palatrincone v Pozzuoliju. V slednji so uredili 185 začasnih ležišč.
Campi Flegrei pod stalnim nadzorom
Campi Flegrei oziroma Flegrejska polja so velika vulkanska kaldera, ki leži deloma pod gosto poseljenim zahodnim območjem Neaplja. Na območju že več let spremljajo pojav bradiseizma – počasnega dviganja oziroma spuščanja zemeljskega površja, ki ga spremljajo številni plitvi potresi.
Po podatkih italijanske civilne zaščite se od leta 2018 povečujeta tako število kot moč potresov. Strokovnjaki sedanjo bradiseizmično krizo povezujejo z dogajanjem v globljih delih vulkanskega sistema. Ob tem poudarjajo, da potres sam po sebi še ne pomeni, da je vulkanski izbruh neizbežen.
Zadnja objavljena uradna ocena je kazala, da ni dokazov o dviganju magme proti površju. Italijanski strokovnjaki kljub temu območje intenzivno spremljajo, saj zaradi goste poselitve že manjši potresi povzročajo veliko zaskrbljenost in lahko poškodujejo starejše stavbe.
Oblasti prebivalce pozivajo, naj upoštevajo navodila civilne zaščite, se ne približujejo poškodovanim objektom in spremljajo samo uradne informacije. Po glavnem sunku so zabeležili tudi šibkejše popotresne sunke, zato se pregledi stavb in infrastrukture nadaljujejo.
O posledicah drugega nedavnega močnega potresa smo poročali tudi v prispevku Potres na Japonskem zahteval 25 življenj, deset tisoči brez vode in elektrike.
