Dolgotrajna suša in vročinski valovi so vodostaje nekaterih največjih evropskih rek potisnili proti rekordno nizkim vrednostim. Posledice niso več omejene na naravo in kmetijstvo: jedrske in hidroelektrarne zmanjšujejo proizvodnjo, ladijski prevoz se draži, podjetja pa beležijo večstomilijonske izgube. Izrazito malo vodnate so tudi slovenske reke.
Donava, Ren in Pad so med evropskimi rekami, na katerih je pomanjkanje vode najbolj očitno. Kot poroča Reuters, rekordno nizki vodostaji že omejujejo proizvodnjo električne energije, prevoz žita in energentov ter oskrbo industrije.
Posledice se širijo po celini – od pristanišča v Rotterdamu do jedrskih elektrarn ob Donavi in hidroelektrarn v Srbiji. Električne energije primanjkuje prav v času, ko jo zaradi hlajenja stanovanj in poslovnih prostorov porabniki potrebujejo največ.
Elektrarne brez dovolj vode za proizvodnjo in hlajenje
Posebej zahtevne so razmere ob Donavi. Madžarska jedrska elektrarna Paks, ki zagotavlja skoraj polovico električne energije v državi, bo zaradi prenizkega vodostaja predvidoma ustavljena. Zaprtje bi lahko trajalo več tednov, saj elektrarna vodo iz Donave potrebuje za hlajenje.
V Srbiji je proizvodnja največje hidroelektrarne Đerdap 1 padla na približno 20 odstotkov zmogljivosti. Ladijski kanal ob elektrarni se je skrčil, na površje pa so pogledali peščeni in prodnati nanosi. Pomanjkanje vode je prizadelo tudi hladilne sisteme termoelektrarn Kostolac, ki so morale zmanjšati proizvodnjo.
Madžarska in Srbija bosta izpad nadomeščali z uvozom električne energije, kar je ob veliki poletni porabi draga rešitev.
Še bolj resno je v Romuniji. Zaradi rekordno nizkega vodostaja Donave so morali ustaviti enega od dveh jedrskih reaktorjev, ogroženo pa je tudi obratovanje drugega. Romunska vlada je zato za ves avgust razglasila izredne razmere in namenila denar za začasno preusmeritev vode iz kanala do elektrarne. Z Ukrajino in drugimi sosedami se dogovarja tudi o dodatnem uvozu elektrike.
Proizvodnjo jedrske energije je morala zmanjšati še Francija. Težavo tam poleg nizkih pretokov predstavljajo visoke temperature rek, zaradi katerih je hlajenje reaktorjev zahtevnejše.
Ladje na Renu naložene le do petine
Ren je ena najpomembnejših evropskih prometnih poti za prevoz žita, premoga, rud, mineralov, goriva in kemičnih izdelkov. Pri kraju Kaub v Nemčiji je plovna globina padla na približno 25 centimetrov, kar je enako dosedanji najnižji vrednosti iz leta 2018. Celotna globina reke je na tem mestu sicer približno meter večja od uradno določene plovne globine.
Tovorne ladje še plujejo, a so zaradi nevarnosti nasedanja pogosto naložene le do približno 20 odstotkov običajne zmogljivosti. Enako količino blaga je zato treba razporediti med več plovil, kar močno zvišuje stroške.
Cena prevoza tone tovora s tankerjem iz Rotterdama do Karlsruheja je od konca junija narasla s približno 45 na od 150 do 155 evrov. Industrijska podjetja iščejo cestne in železniške alternative, ki so prav tako dražje in nimajo vedno dovolj prostih zmogljivosti.
Količina tovora med največjim evropskim pristaniščem Rotterdam in Renom je bila konec julija približno deset odstotkov manjša od običajne. Največ težav imajo tankerji za prevoz kemičnih in naftnih izdelkov ter ladje za razsuti tovor, saj zaradi večjega ugreza potrebujejo globljo vodo.
Suša se odraža tudi v poslovnih rezultatih. Avstrijska energetska družba Verbund je ocenila, da ji je slaba vodnatost v prvi polovici leta zmanjšala dobiček za približno 370 milijonov evrov. Francoski EDF medtem pričakuje desetodstotni padec celoletnega poslovnega izida, na kar poleg razmer na trgu vpliva manjša proizvodnja v času vročinskih valov.
Izrazito malo vodnate tudi slovenske reke
Poslabšujejo se tudi hidrološke razmere v Sloveniji. Po podatkih Arsovega Sušomera je vodnatost rek mala, nizkovodne oziroma izredno nizkovodne razmere pa so zaznali na dobrih 60 odstotkih merilnih postaj.
Za ta del leta so najmanj vodnate Mura, Drava, Sava in Ljubljanica. ARSO pričakuje nadaljnje postopno zmanjševanje pretokov. Izrazito mala vodnatost se bo ohranjala na večjih rekah, pod običajne poletne vrednosti pa bo upadalo tudi vse več manjših vodotokov.
Gladina podzemne vode se znižuje po vsej državi. Zelo sušne razmere vztrajajo v Savinjski regiji, poslabšanje pa beležijo tudi v vodonosnikih na Bovškem, Dolenjskem, Kočevskem in Koroškem. Krajevne plohe pri obnavljanju vodnih zalog niso prinesle pomembnejšega izboljšanja.
Na severu Italije je porečje Pada že doseglo visoko stopnjo pomanjkanja vode, kar ogroža riževa polja, proizvodnjo električne energije in ponekod tudi oskrbo s pitno vodo. Na švicarsko-francoski meji je gladina turističnega jezera Brenets medtem padla več kot devet metrov pod običajno raven, čolni pa so obstali na razpokanem jezerskem dnu.
Več o širših posledicah pomanjkanja padavin smo objavili v prispevku Evropo stiska ekstremna suša: Slabša letina bi lahko podražila hrano.
