Šestnajst pravnih strokovnjakov opozarja, da predlog zakona o specializiranih organih ni zgolj organizacijska sprememba. Posega v model kazenskega postopka, sodni nadzor in imenovanje vseh državnih tožilcev, večji vpliv politike na kadrovanje pa označujejo za “svojevrsten posmeh boju proti korupciji in organiziranemu kriminalu”.
Vladni načrt za korenito prenovo pregona korupcije in organiziranega kriminala je od predstavitve maja sprožil vrsto opozoril pravosodnih in drugih neodvisnih institucij. Koalicija je sprva napovedala ustanovitev posebne enote Skok, ki bi prevzela pregon najzahtevnejših primerov korupcije in gospodarskega kriminala, po prvotnih načrtih pa naj bi ji priključili tudi Komisijo za preprečevanje korupcije.
Na KPK so že maja izrazili dvom o iskrenih namenih načrtovane reforme, medtem ko je bilo Vrhovno državno tožilstvo do napovedane enote zadržano predvsem zaradi številnih nedorečenih vprašanj.
Vlada je predlog zakona o specializiranih organih za obravnavo korupcijskih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala julija poslala v državni zbor po nujnem postopku. Predvideva preoblikovanje sedanjega Specializiranega državnega tožilstva, ustanovitev specializiranega sodišča ter tesnejšo in bolj zavezujočo povezavo med novim tožilstvom in Nacionalnim preiskovalnim uradom.
Predsednik Demokratov in minister za gospodarstvo, delo in šport Anže Logar je takrat kritike zavrnil z argumentom, da predloga ne bi bilo, če bi bil dosedanji pregon učinkovit. Potrdil je tudi, da je zakon nastajal za zaprtimi vrati, saj ga po njegovih besedah v nasprotnem primeru danes ne bi bilo.
Zdaj je v javnost prišlo še skupno mnenje Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani in Pravne fakultete Univerze v Ljubljani. Mnenje z dne 14. avgusta podpisuje 16 pravnih strokovnjakov, ki zakonodajalca pozivajo, naj predloga v sedanji obliki ne sprejme.
Opozarjajo na nevarnost sprejemanja zakona na hitro
Avtorji uvodoma poudarjajo, da so prizadevanja za učinkovitejše odkrivanje, pregon in sojenje v primerih korupcije in organiziranega kriminala hvalevredna. Prav zaradi pomembnosti cilja pa zahtevajo posebej previdno pripravo.
“Predlog ne ureja zgolj organizacijskih ali tehničnih vprašanj, temveč posega v razmerja med policijo, državnim tožilstvom in sodišči, v položaj in imenovanje državnih tožilcev ter v model predhodnega kazenskega postopka,” so zapisali.
Gre za sistemsko reformo, pri kateri bi lahko nejasne ali neusklajene rešitve povzročile dolgoročne posledice za učinkovitost postopkov, pravice njihovih udeležencev in zaupanje javnosti v pravosodje.
Kritični so tudi do načina priprave. Javnega posvetovanja ni bilo, po njihovih ugotovitvah pa pri pripravi niso ustrezno sodelovali niti organi, ki naj bi novo ureditev izvajali.
Na neprimeren postopek je pred potrditvijo zakona opozorilo tudi pet neodvisnih institucij: Varuh človekovih pravic, Računsko sodišče, KPK, Informacijski pooblaščenec in Zagovornik načela enakosti.
“Nujni zakonodajni postopek je namenjen izjemnim okoliščinam. Potreba po učinkovitejšem pregonu korupcije in organiziranega kriminala je nedvomno pomembna, ni pa nova ali nepričakovana,” opozarjajo podpisniki mnenja.
Po njihovih besedah javno in strokovno posvetovanje ni ovira za učinkovito zakonodajo, temveč eden od pogojev zanjo. Če se razprava pred sprejetjem izpusti, se le prestavi v čas izvajanja zakona, ko so napake bistveno težje in dražje popravljive.
Skorajšnji začetek uporabe označili za neodgovoren
Poseben pomislek se nanaša na kratko obdobje med sprejetjem zakona in začetkom njegove uporabe. Reforma bi zahtevala reorganizacijo dela, usposabljanje zaposlenih, prenos zadev, prilagajanje informacijskih sistemov in oblikovanje nove sodne ter tožilske prakse.
“Predvideti začetek uporabe tako obsežne ureditve že nekaj mesecev po njenem sprejetju zato ni le organizacijsko tvegano, temveč neodgovorno,” so zapisali.
Če organi ne bodo imeli dovolj časa za pripravo, bi lahko reforma, katere deklarirani cilj je večja učinkovitost, vsaj v prehodnem obdobju dosegla nasprotni učinek.
Avtorji dodajajo, da hitrega sprejemanja zakonov ni mogoče enačiti z učinkovitostjo: “Hitrost sprejetja zato ne sme biti zamenjana za učinkovitost ureditve.”
Tožilska preiskava kot “povsem nepremišljen” poseg
Ena najostrejših kritik zadeva uvedbo tako imenovane tožilske preiskave v postopkih iz pristojnosti novega specializiranega tožilstva. Predlog bi na tem področju bistveno omejil oziroma odpravil sodno preiskavo.
Podpisniki ne trdijo, da je sprememba modela sama po sebi nedopustna. Opozarjajo pa, da procesno pravo deluje kot sistem povezanih pravil, zato lahko sprememba enega dela povzroči pravno negotovost, podvajanje dejanj, slabše varstvo pravic ali celo daljše postopke.
“Predlog uvedbe t. i. tožilske preiskave za postopke iz pristojnosti StKOK je zato povsem nepremišljen iz več razlogov,” ugotavljajo.
Po njihovem mnenju bi moral biti tako globok poseg urejen s spremembo Zakona o kazenskem postopku, ne pa v posebnem zakonu o specializiranih organih.
“Takšni ad hoc posegi v temeljne procesne institute delajo kazensko zakonodajo nepregledno, nekoherentno in vanjo vnašajo zmedo,” opozarjajo.
Predlog naj tudi ne bi vseboval analize, ali je tožilska preiskava, ki jo slovenski sistem trenutno pozna predvsem zaradi postopkov Evropskega javnega tožilstva, v praksi sploh učinkovitejša ali hitrejša od sodne preiskave.
“Tako lahkotno poigravanje s temeljnimi instituti kazenskega postopka zato ocenjujemo kot neodgovorno,” so zapisali.
Vpliv ministra ne bi segel le do novega tožilstva
Drugi ključni očitek se nanaša na vlogo ministra za pravosodje pri imenovanju državnih tožilcev. Po oceni podpisnikov predlog namesto strokovne presoje Državnotožilskega sveta daje prednost politični volji ministra.
Pri tem opozarjajo, da se sprememba ne bi nanašala le na novo specializirano tožilstvo, temveč na imenovanje vseh državnih tožilcev.
“Takšnega predloga ni mogoče razumeti drugače kot zmanjševanje samostojnosti in neodvisnosti državnih tožilcev in večjega vpliva politike pri kadrovanju v državnotožilsko organizacijo,” navajajo.
Podobno je julija opozoril že Državnotožilski svet, ki je ocenil, da se želi izvršna oblast polastiti funkcije kazenskega pregona.
Podpisniki skupnega mnenja poudarjajo, da bi si moral zakon, katerega iskren namen je boj proti korupciji, prizadevati za zmanjšanje vpliva politike na organe pregona.
“Večanje vpliva izvršilne veje oblasti na organe, ki ta dejanja preganjajo – in to celo v zakonu, ki v imenu nosi cilj pregona teh dejanj – je zato svojevrsten posmeh boju proti korupciji in organiziranemu kriminalu,” so zapisali.
Zakonodajalca pozvali, naj zakona ne sprejme
Avtorji ob koncu poudarjajo, da učinkovitosti v kazenskem pravu ni mogoče meriti le s hitrostjo in ekonomičnostjo postopkov. Pomembni so tudi pravilno rešene zadeve, varstvo človekovih pravic, pravično kaznovanje, zaščita žrtev in poštenost postopkov.
“Pri reformi kazenskega pravosodja hitrost sprejetja ne more biti merilo učinkovitosti,” opozarjajo.
Po njihovem mnenju način priprave, nujni postopek in skorajšnji začetek uporabe zakona niso sorazmerni z obsegom načrtovanih sprememb.
Sklep mnenja je nedvoumen: “Učinkovita je lahko le reforma, ki je strokovno pretehtana, sistemsko usklajena in izvedljiva tudi za institucije, od katerih bo odvisno njeno delovanje v praksi. Zakonodajalca zato pozivamo, da predlaganega zakona v tej obliki ne sprejme.”
