Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora meni, da Mestna občina Ljubljana ni jasno izkazala, kako bi zakonsko določen pokop žrtev iz prikritih vojnih grobišč na Žalah posegel v njene ustavne pravice. Ustavnemu sodišču bo zato predlagala, naj zahtevo občine zavrže, nasprotuje pa tudi začasnemu zadržanju izvajanja zakona.
Občina nasprotuje predvsem določbam Zakona o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev, po katerih se posmrtni ostanki pietetno in trajno pokopljejo na ljubljanskih Žalah. Zakon določa tudi, da pristojno ministrstvo skupaj s komisijo določi območje pokopa, naknadno ekshumirane žrtve pa se pokopljejo na isti lokaciji.
Prenos in pokop posmrtnih ostankov bi moral biti po noveli izveden najpozneje v šestih mesecih po uveljavitvi ustreznega podzakonskega predpisa, predvidoma do februarja 2027.
Sporno tudi, ali lahko zahtevo vloži župan
Parlamentarni odbor za obrambo je Zakonodajno-pravni službi naložil pripravo odgovora ustavnemu sodišču. Kot je na seji pojasnila predstavnica službe Metoda Hrovat Pirnat, se najprej zastavlja vprašanje, ali je zahtevo sploh lahko vložil župan brez odločitve ljubljanskega mestnega sveta.
Zakon o ustavnem sodišču namreč določa, da lahko zahtevo za presojo ustavnosti vloži predstavniški organ lokalne skupnosti, kar je občinski oziroma mestni svet. Ljubljanski statut pa županu omogoča zastopanje občine in vlaganje pravnih sredstev.
Zakonodajno-pravna služba želi, da se ustavno sodišče izreče, ali za takšno zahtevo zadostuje odločitev župana ali pa bi jo moral predhodno potrditi mestni svet.
Po poročanju Info360 služba opozarja tudi, da občina ni konkretno pojasnila, kako naj bi izpodbijane določbe posegale v njen ustavnopravni položaj. Zaradi tega bo sodišču predlagala zavrženje zahteve.
Zadržanje bi še podaljšalo čakanje na pokop
Zakonodajno-pravna služba nasprotuje tudi predlogu za začasno zadržanje. Tak ukrep lahko ustavno sodišče sprejme, če bi zaradi izvajanja zakona nastale težko popravljive škodljive posledice.
Po oceni službe MOL takšnih posledic ni ustrezno izkazala. Nasprotno, zadržanje izvajanja zakona bi pomenilo nadaljnje odlašanje dostojnega in pietetnega pokopa žrtev vojn in povojnega nasilja.
Državna sekretarka na ministrstvu za obrambo Vida Čadonič Špelič je ob tem opozorila, da bi z nadaljnjim čakanjem škoda nastajala predvsem žrtvam in njihovim svojcem. Kot je poudarila, država po več kot osmih desetletjih še ni opravila svoje dolžnosti in zagotovila pietetnega pokopa.
Na Ministrstvu za obrambo so že pripravili pravilnik o ravnanju z biološkimi vzorci in profili DNK ter pravilnik o pogojih za pietetni prenos in pokop posmrtnih ostankov. Po navedbah ministrstva so s tem izpolnjeni pravni pogoji za začetek postopkov.
Janković vztraja pri Teharjah
Ljubljanski župan Zoran Janković nasprotuje pokopu na Žalah, ker naj bi bilo tam premalo prostora, pokopališče pa naj bi bilo prvenstveno namenjeno Ljubljančanom. Kot primernejšo lokacijo predlaga Teharje, kjer je država že uredila spominski park.
Janković je ob napovedi pravnega boja dejal, da bo Ljubljana ostala “junaška, mesto heroj, svobodna”. Nasprotuje enačenju partizanov z ljudmi, ki so med vojno sodelovali z okupatorjem.
