Helikopterji nad stanovanjskimi četrtmi, dolge kolone vojaških vozil in vojaki na oklepnikih so konec septembra spremenili podobo Hamburga. Nemška vojska je skupaj s policijo, pristaniškimi službami in civilnimi organizacijami izvedla največjo tovrstno vajo doslej ter preverjala, kako bi Nemčija ob morebitnem napadu na vzhodno krilo Nata sprejela in proti vzhodu premaknila večje število zavezniških vojakov.
Vaja z imenom “Red Storm Charlie” oziroma “Rdeči nevihtni Charlie” je potekala od 24. do 26. septembra. Po podatkih Bundeswehra je sodelovalo približno 1700 ljudi, med njimi okoli 500 vojakov.
Scenarij je predvideval zaostrene varnostne razmere na vzhodnem krilu Nata. Zavezniške enote, ki so jih med vajo predstavljali nemški vojaki, so se izkrcale v hamburškem pristanišču in se nato skozi mesto premikale proti vzhodu. Njihovo pot so po scenariju ovirali protesti, sabotaže in drugi varnostni zapleti.
Kot poroča Deutsche Welle, je vaja del širšega in zaupnega nemškega operativnega načrta, imenovanega Operationsplan Deutschland. Z njim se Bundeswehr pripravlja na morebiten napad Rusije na ozemlje katere od članic Nata in na naloge, ki bi jih morala v takšnem primeru prevzeti Nemčija.
Skozi Nemčijo bi šlo 800.000 vojakov
Nemčija bi bila ob večji krizi ali vojni eno najpomembnejših logističnih središč zavezništva. Prek njenih pristanišč, cest in železnic bi proti vzhodu potovali vojaki, orožje, strelivo in težka vojaška oprema.
“Gre za zelo podroben in strogo zaupen načrt, ki določa, kje naj bi se zavezniki Nata izkrcali v Nemčiji, zlasti v katerih pristaniščih, in katere poti bi bile potrebne za njihov tranzit skozi državo,” je za Deutsche Welle pojasnila varnostna strokovnjakinja Aylin Matlé iz Nemškega sveta za zunanje odnose.
Najzahtevnejši scenarij predvideva ruski napad na baltske članice Nata. Vojaki iz zahodne in južne Evrope bi morali v takšnem primeru na območje spopadov priti prek Nemčije.
“Konkretno to pomeni, da bi moralo v šestih mesecih skozi našo državo potovati približno 800.000 vojakov z 200.000 vozili. Takšen je izračun,” je dejal častnik Bundeswehra Marcel Bohnert, ki je sodeloval pri pripravi prve različice operativnega načrta. Za Deutsche Welle je govoril v svojem imenu in ne kot uradni predstavnik nemške vojske.
Nemčija bi morala poskrbeti za varne prometne poti, nastanitve, prehrano, oskrbo in varovanje zavezniških enot. Načrt predvideva tudi promet v nasprotni smeri, denimo prevoz ranjenih vojakov in umik civilistov z ogroženih območij.
Pistorius: Moskva preizkuša naš odziv
Pripravo operativnega načrta je po začetku obsežne ruske invazije na Ukrajino leta 2022 odredil generalni inšpektor Bundeswehra Carsten Breuer.
Nemške oblasti opozarjajo, da nevarnosti ne predstavljajo le morebitni običajni vojaški napadi, temveč tudi kibernetski napadi, sabotaže, dezinformacije in incidenti z brezpilotnimi letalniki.
V začetku avgusta so na letališču Leipzig/Halle odkrili dron z eksplozivom. Napravo so strokovnjaki odstranili, ne da bi eksplodirala, nemško zvezno tožilstvo pa je sprožilo protiteroristično preiskavo. Nemška vlada je za poskus napada pozneje obtožila Rusijo, Moskva pa je odgovornost zavrnila.
“Naša varnost je ogrožena bolj kot že dolgo ne,” je 23. septembra v Bundestagu opozoril nemški obrambni minister Boris Pistorius.
“Grožnja postaja vse bolj konkretna. Je resna, akutna in vse bolj vidna. Prav to si želi ruski predsednik. Moskva preizkuša naš odziv,” je dejal.
Po Bohnertovih besedah ima operativni načrt tudi odvračilno vlogo. “Upamo, da bomo Rusijo odvrnili od agresije z demonstracijo moči – s hitro krepitvijo oboroženih sil ter zelo organiziranim in hitrim premikom vojaških sil proti mejam,” je pojasnil.
Težava so dotrajane ceste in mostovi
Ena največjih ovir za izvedbo načrta je nemška infrastruktura. Številni mostovi, ceste in železniške povezave so dotrajani ali pa niso prilagojeni premikanju izjemno težke vojaške opreme.
Aylin Matlé je opozorila, da mora Nemčija pri obnovi ključnih prometnih poti ukrepati hitreje in temeljiteje. Nekateri infrastrukturni objekti izvirajo še iz časa hladne vojne in niso bili projektirani za današnje obremenitve.
Dodatni izziv predstavlja usklajevanje tajnosti in sodelovanja civilnega sektorja. Natančne poti premikanja vojakov morajo zaradi nevarnosti sabotaž ostati zaupne, vendar načrta brez sodelovanja deželnih in občinskih oblasti, policije, pristanišč, prevoznikov ter humanitarnih organizacij ni mogoče izvesti.
“Posamezni deli načrta morajo biti dostopni, saj pri njegovem izvajanju potrebujemo družbo, ministrstva in vlade,” je dejal Bohnert.
Občutljivi podatki le v omejenem obsegu
Razprava o varovanju več kot tisoč strani dolgega dokumenta se je znova okrepila po volilni zmagi Alternative za Nemčijo v Saški-Anhalt. Nekateri varnostni strokovnjaki so izrazili bojazen, da bi lahko občutljive informacije ob političnih spremembah prišle do Moskve.
Nemško obrambno ministrstvo odgovarja, da nobena zvezna dežela ne prejme celotnega operativnega načrta. Občutljivi deli dokumenta naj bi bili pristojnim organom posredovani zgolj ciljno in v obsegu, ki ga potrebujejo za opravljanje svojih nalog.
Previdnost je bila vidna tudi med vajo v Hamburgu. Akreditirani novinarji do zadnjega niso poznali natančnih poti vojaških kolon in lokacij posameznih dogodkov, saj so organizatorji želeli preprečiti motnje, sabotaže ali razkritje načina premikanja enot.
