Nezaupanje v družbena omrežja se krepi. Vse več ljudi meni, da platforme manipulirajo z javnim mnenjem, širijo govorice, poglabljajo družbene delitve in škodijo demokratičnim procesom, kaže nova mednarodna raziskava centra Pew Research Center. Kljub temu večina vprašanih še vedno priznava, da družbena omrežja ljudem olajšujejo dostop do informacij in sodelovanje v političnem življenju.
Pew Research Center je v 37 državah anketiral več kot 45.000 ljudi, v Združenih državah Amerike pa je dodatnih 5511 odraslih odgovarjalo na vprašanja o uporabi družbenih omrežij. Kot poroča Reuters, se je v primerjavi z raziskavo iz leta 2022 v številnih državah povečal delež ljudi, ki imajo družbena omrežja za škodljiva demokraciji.
Delež ljudi s takšnim prepričanjem se je povečal v 16 od 26 držav, za katere so bili na voljo primerljivi podatki iz prejšnjih raziskav.
Rezultati predstavljajo mnenja sodelujočih in sami po sebi ne dokazujejo, da družbena omrežja neposredno povzročajo slabšanje demokracije. Kažejo pa na naraščajoče nezaupanje javnosti do vpliva velikih tehnoloških platform.
Premožnejše države so bolj skeptične
Pogledi na družbena omrežja se precej razlikujejo glede na gospodarsko razvitost posamezne države. Prebivalci premožnejših držav, med drugim ZDA, Kanade in Združenega kraljestva, pogosteje menijo, da platforme škodujejo demokraciji.
Takšno prepričanje je manj razširjeno v državah z nižjim bruto domačim proizvodom na prebivalca, kot so Gana, Kenija in Nigerija.
Med najbolj skeptičnimi državami izstopajo ZDA, kjer 64 odstotkov odraslih meni, da družbena omrežja negativno vplivajo na demokracijo. Raziskava obenem kaže, da večina vprašanih platformam še vedno pripisuje tudi pozitivne učinke: omogočajo hitrejše širjenje informacij in ljudem dajejo več možnosti, da izrazijo politično mnenje.
Ugotovitve prihajajo v času vse večjega pritiska na družbe Meta, Snap, TikTok in druge upravljavce priljubljenih platform. Te se v več državah spoprijemajo s tožbami zaradi domnevno škodljivih vplivov na uporabnike, vlade pa iščejo nove načine za zaščito zasebnosti ter omejevanje zasvojljivih in manipulativnih elementov spletnih storitev.
Avstralija uvaja strožja pravila
Avstralija je decembra 2025 kot prva država uvedla starostno omejitev, po kateri morajo določene družbene platforme sprejeti razumne ukrepe, da mlajši od 16 let na njih ne morejo imeti uporabniških računov. Za morebitno kršitev niso kaznovani otroci ali njihovi starši, temveč odgovornost za izvajanje ukrepov nosijo platforme.
Raziskava centra Pew je pokazala, da omejitev podpira 82 odstotkov odraslih Avstralcev.
Avstralska vlada je predlagala tudi ureditev, po kateri bi morali upravljavci družbenih omrežij uporabnikom, starejšim od 16 let, omogočiti izklop algoritmično priporočenih vsebin. Uporabniki bi lahko namesto objav, ki jih zanje izbira algoritem, spremljali predvsem vsebine oseb in strani, ki so jim zavestno sledili.
Predlagana možnost izklopa algoritmičnih priporočil še ni veljavno pravilo, temveč del širšega načrta avstralske vlade za večjo odgovornost tehnoloških podjetij.
Raziskava kaže na očiten razkorak: ljudje družbena omrežja še vedno uporabljajo kot pomemben vir informacij in prostor javne razprave, hkrati pa vse manj zaupajo načinu, kako platforme izbirajo, priporočajo in širijo vsebine.
