Delegacije Rusije, Ukrajine in Združenih držav Amerike danes v Abu Dabiju nadaljujejo pogajanja o končanju vojne. Prvi približno štiriurni krog so ameriški predstavniki označili za zelo produktiven, ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski pa za konstruktiven in vsebinski. Kljub spodbudnim ocenam med stranema ostajajo velike razlike glede ozemlja, prekinitve ognja in prihodnje varnostne ureditve.
Gre za prve neposredne tristranske pogovore po februarju. Ameriško stran zastopata posebni odposlanec Steve Witkoff in Jared Kushner, pogajanja pa so del novega prizadevanja administracije predsednika Donalda Trumpa za končanje vojne.
Ameriški državni sekretar Marco Rubio je po prvem dnevu dejal, da je bilo srečanje zelo produktivno, podrobnosti o morebitnem napredku pa ni predstavil. Zelenski je sporočil, da so obravnavali humanitarna vprašanja in dolgoročna varnostna jamstva za Ukrajino.
Izmenjava ujetnikov med prednostnimi temami
Med osrednjimi temami so izmenjava vojnih ujetnikov, vrnitev civilistov in otrok ter ukrepi za zmanjšanje intenzivnosti spopadov.
Ukrajinska stran je poudarila, da je izpustitev vojnih ujetnikov ena njenih prednostnih nalog. Delegacije naj bi govorile tudi o temeljih varnostnih jamstev, ki bi morala Ukrajino po morebitnem mirovnem dogovoru dolgoročno varovati pred novim napadom.
Za zdaj ni bilo objavljeno, da bi strani dosegle dogovor o prekinitvi ognja, ozemeljskih vprašanjih ali konkretni izmenjavi ujetnikov.
Pogajanja naj bi obravnavala še razmere v Črnem morju, zaščito energetske infrastrukture in možnost prihodnjega srečanja na višji politični ravni.
Rusija želi širšo razpravo o varnosti Evrope
Rusija želi, da bi pogajanja poleg vojne v Ukrajini zajela tudi širšo varnostno ureditev v Evropi.
Vir iz ruske delegacije je za Reuters dejal, da Moskva kot osrednji cilj vidi oblikovanje celovite evropske varnostne arhitekture. Rusija je že pred začetkom vojne zahtevala omejitev dejavnosti zveze Nato v vzhodni Evropi, nevtralni status Ukrajine in zagotovilo, da se ta ne bo pridružila zavezništvu.
Evropska komisija in več evropskih držav vztrajajo, da mora biti najprej dosežena prekinitev ognja v Ukrajini, širša razprava o evropski varnosti pa lahko sledi pozneje.
Moskva začasno premirje zavrača, saj meni, da bi ga Ukrajina lahko izkoristila za ponovno oborožitev. Rusija želi celovit sporazum, ki bi hkrati uredil vojaška, ozemeljska in varnostna vprašanja.
Ozemlje ostaja največja ovira
Rusija nadzoruje približno petino ukrajinskega ozemlja in zahteva, da se Ukrajina odpove celotnemu Donbasu. Kijev zavrača prostovoljno predajo ozemlja, ki ga njegove sile še nadzorujejo.
ZDA ocenjujejo, da sta obe strani v zasebnih pogovorih pokazali nekaj prožnosti pri ozemeljskih vprašanjih, javno pa njuna stališča ostajajo močno oddaljena.
Evropski predstavniki si prizadevajo za pomembnejšo vlogo pri pogajanjih. Pred začetkom glavnega srečanja so se ukrajinska delegacija in ameriška odposlanca ločeno sestali s predstavniki Evropske unije, Nata in posameznih evropskih držav. Ruska delegacija neposrednih pogovorov z evropskimi predstavniki za zdaj ne načrtuje.
Pogajanja potekajo ob nadaljevanju spopadov in napadov na energetsko infrastrukturo. Ukrajina ob diplomatskih prizadevanjih od ZDA zahteva tudi hitrejšo dobavo prestreznih raket za sisteme zračne obrambe.
