Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je zavrnilo zahtevo skupine varčevalcev iz Bosne in Hercegovine za ponovno obravnavo njihove pritožbe pred velikim senatom. Marčevska sodba, po kateri Slovenija ni kršila njihovih pravic in ni odgovorna za izplačilo obravnavanih starih deviznih vlog, je s tem postala dokončna.
Gre za zadevo Kata Landika in drugi proti Sloveniji. Senat sedmih sodnikov ESČP je marca soglasno odločil, da Slovenija ni kršila pravice pritožnikov do mirnega uživanja premoženja.
Postopek se je nanašal na stare devizne vloge pri Glavni podružnici Sarajevo nekdanje Ljubljanske banke, ki so bile na podlagi predpisov Federacije BiH prenesene na privatizacijske račune.
ESČP je pritrdilo argumentom Slovenije, da država za poplačilo teh vlog ni odgovorna. Prenos terjatev je bil opravljen na podlagi zakonodaje BiH in brez sodelovanja Ljubljanske banke v Ljubljani. Slovenija po presoji sodišča prav tako ni odgovorna za delovanje oziroma pomanjkljivosti privatizacijskega sistema v BiH.
Primer se razlikuje od zadeve Ališić
Sodišče je posebej poudarilo razliko med primerom Landika in prelomno zadevo Ališić. V slednji stare devizne vloge pritožnikov niso bile prenesene na privatizacijske račune v Federaciji BiH, zato takšne vloge niso bile predmet takratne presoje.
Pritožniki so po marčevski odločitvi zahtevali obravnavo pred velikim senatom ESČP. O zahtevi je odločal zbor petih sodnikov, ki presoja, ali zadeva odpira pomembno vprašanje glede razlage ali uporabe Evropske konvencije o človekovih pravicah oziroma vprašanje širšega pomena.
Zbor je zahtevo zavrnil, zato nadaljnja obravnava ni mogoča, sodba sedemčlanskega senata pa je postala dokončna.
Po navedbah slovenskih oblasti je bilo na ESČP vloženih še okoli 60 pritožb, povezanih z enako problematiko. Sodišče bi lahko v teh primerih odločilo enako ali pa pritožbe razglasilo za nedopustne.
Slovenija je odločitev pozdravila in ocenila, da bi se lahko s tem končali postopki pred ESČP glede te skupine starih deviznih vlog. Ob tem je izrazila obžalovanje, da nekateri posamezniki po razpadu SFRJ še vedno ne morejo neovirano dostopati do svojega premoženja.
