Svetovni delniški trgi so v četrtek večinoma beležili rast, potem ko je ameriški proizvajalec pomnilniških čipov Micron Technology z boljšimi od pričakovanih poslovnimi napovedmi okrepil zaupanje vlagateljev v sektor umetne inteligence. Dodatno podporo trgom je prinesel tudi nadaljnji padec cen nafte, ki se je vrnila pod ravni pred zaostritvijo spopadov med Združenimi državami Amerike, Izraelom in Iranom.
Micron je napovedal prihodke v četrtem četrtletju v višini približno 50 milijard dolarjev, kar presega pričakovanja analitikov. Družba je obenem sporočila, da so letošnje zaloge pomnilniških čipov HBM, namenjenih sistemom umetne inteligence, že razprodane. Novica je zmanjšala pomisleke, da ogromne naložbe v razvoj umetne inteligence ne bodo dovolj hitro ustvarile pričakovanih donosov.
Po besedah Susannah Streeter iz Wealth Cluba so rezultati Microna za zdaj pomirili strahove, da rast prihodkov tehnoloških podjetij ne bi sledila visokim tržnim vrednotenjem.
Tehnološki sektor znova vleče borzne indekse navzgor
Pozitivno razpoloženje se je hitro preneslo na ameriške, evropske in azijske trge. Indeks Dow Jones je v zgodnjem trgovanju pridobil 0,7 odstotka in dosegel 52.203,56 točke, S&P 500 se je okrepil za 0,4 odstotka na 7.389,18 točke, tehnološki Nasdaq pa za 0,1 odstotka na 25.511,18 točke.
V Evropi je londonski FTSE 100 napredoval za 0,8 odstotka, pariški CAC 40 za 0,7 odstotka, frankfurtski DAX pa za en odstotek.
Izrazita rast je bila vidna tudi v Aziji. Južnokorejski Kospi je ob zaključku trgovanja pridobil 5,4 odstotka in dosegel 8.930,30 točke, potem ko si je opomogel od približno desetodstotnega padca v začetku tedna. Japonski Nikkei 225 je zrasel za 4,6 odstotka na 72.366,34 točke, k čemur sta pomembno prispevala proizvajalca čipov Advantest in Tokyo Electron. Med redkimi izjemami je bil hongkonški Hang Seng, ki je izgubil 1,4 odstotka, medtem ko je šanghajski sestavljeni indeks pridobil 0,2 odstotka.
Nižje cene nafte zmanjšujejo inflacijske pritiske
Pomemben dejavnik optimizma ostaja tudi dogajanje na energetskih trgih. Zaradi okrepljenega ladijskega prometa skozi Hormuško ožino se povečujejo pričakovanja, da bo izvoz nafte iz Perzijskega zaliva potekal brez večjih motenj.
Cena severnomorske nafte Brent je med trgovanjem zdrsnila na okoli 72 dolarjev za sod, pozneje pa znašala 73,59 dolarja, kar predstavlja 0,4-odstotni padec. Ameriška lahka nafta WTI se je pocenila za 0,7 odstotka na 69,83 dolarja za sod.
Analitik Deutsche Bank Jim Reid ocenjuje, da nižje cene energentov zmanjšujejo tveganje za stagflacijo in ublažujejo pričakovanja o agresivnejšem zaostrovanju denarne politike.
Ameriško gospodarstvo ostaja odporno
Novi makroekonomski podatki iz Združenih držav dodatno podpirajo razmeroma optimistično sliko. Indeks osebne potrošnje (PCE), ki ga ameriška centralna banka uporablja kot eno ključnih meril inflacije, se je maja na letni ravni zvišal za 4,1 odstotka, kar je bilo skladno s pričakovanji trgov.
Navzgor je bila popravljena tudi ocena rasti ameriškega bruto domačega proizvoda v prvem četrtletju. Namesto prvotno ocenjenih 1,6 odstotka zdaj znaša 2,1 odstotka.
Po oceni investicijskega analitika Bretа Kenwella iz eTora kombinacija stabilne gospodarske rasti in odsotnosti inflacijskih presenečenj vlagateljem omogoča, da se ponovno osredotočijo na pozitivne dejavnike, predvsem na okrevanje tehnološkega sektorja po objavi rezultatov Microna.
Na valutnih trgih se je evro okrepil na 1,1368 dolarja, britanski funt na 1,3193 dolarja, medtem ko se je dolar v primerjavi z japonskim jenom rahlo znižal na 161,79 jena. Razmerje med evrom in funtom se je znižalo z 86,26 na 86,14 penija.
