Poljski premier Donald Tusk je opozoril na resen razkroj znotraj zveze Nato in kot največjo grožnjo izpostavil prav notranje napetosti, ne zunanjih nasprotnikov. Njegova izjava prihaja v trenutku, ko se zavezništvo sooča z vse globljimi razhajanji zaradi vojne med ZDA in Iranom ter napovedanih premikov ameriške vojske v Evropi.
“Največja grožnja transatlantski skupnosti niso njeni zunanji sovražniki, temveč postopen propad našega zavezništva. Vsi moramo storiti vse, kar je v naši moči, da obrnemo ta katastrofalni trend,” je zapisal na omrežju X.
Izjava ni ostala brez konteksta. Prišla je le nekaj ur po odločitvi Washingtona, da iz Nemčije umakne približno 5000 ameriških vojakov, kar pomeni enega večjih premikov ameriške vojaške prisotnosti v Evropi v zadnjih letih.
Umik ameriških vojakov dodatno poglablja razpoke
Ameriški predsednik Donald Trump je že v začetku tedna napovedal možnost zmanjšanja prisotnosti v Nemčiji. Odločitev je povezal z ostrimi izjavami nemškega kanclerja Friedricha Merza, ki je ZDA očital pomanjkanje jasne strategije izhoda iz vojne z Iranom.
Merz je ob tem dejal, da je iranski režim Američane v pogajanjih ponižal, kar je dodatno zaostrilo odnose med Washingtonom in ključnimi evropskimi zavezniki.
Napetosti se ne ustavljajo pri Nemčiji. Trump je nezadovoljstvo izrazil tudi nad Italijo in Španijo ter omenil možnost umika ameriških sil tudi iz teh držav. Po njegovih besedah te države “niso bile tam, ko so jih ZDA potrebovale”, pri čemer je imel v mislih vojno z Iranom.
V takšnem okolju Tuskovo opozorilo o notranjem razpadu zavezništva dobiva dodatno težo. Kombinacija vojaških premikov, političnih sporov in neusklajenih odzivov na krizo na Bližnjem vzhodu postavlja pod vprašaj enotnost Nata v trenutku, ko bi ta po tradicionalni logiki morala biti najtrdnejša.
