Vlada se je na današnji seji seznanila z izvajanjem Načrta za okrevanje in odpornost (NOO) ter opozorila, da bi lahko zamude pri izvedbi posameznih projektov ogrozile pravočasno izpolnitev zadnjih mejnikov in ciljev. Ministrstvom in drugim pristojnim institucijam je zato naložila, naj pospešijo izvajanje projektov in nadoknadijo zaostanke.
Evropska komisija je Sloveniji doslej odobrila izplačilo prvih petih zahtevkov za plačilo, nedavno pa je pozitivno ocenila tudi šestega. Po pričakovanem nakazilu v drugi polovici prihodnjega meseca bo država prejela skoraj sedeminosemdeset odstotkov vseh razpoložljivih sredstev iz Mehanizma za okrevanje in odpornost oziroma približno 1,81 milijarde evrov. Od tega bo 1,34 milijarde evrov nepovratnih sredstev, 470 milijonov evrov pa posojil.
Država je do zdaj končnim prejemnikom za izvedene projekte izplačala več kot 1,6 milijarde evrov, samo v letošnjem letu več kot 292 milijonov evrov.
Izpolnjenih le pet od 60 mejnikov in ciljev
Sedmi in zadnji zahtevek za plačilo mora Slovenija Evropski komisiji predložiti najpozneje do 30. septembra 2026. Po šesti spremembi načrta je z njim povezanih 60 mejnikov in ciljev, pristojna ministrstva pa poročajo, da jih je bilo do zdaj v celoti izpolnjenih le pet.
Vlada je zato opozorila, da morajo ministrstva dokazila za preostale mejnike in cilje predložiti najkasneje do 31. avgusta. Le tako bo mogoče pravočasno oddati zadnji zahtevek, v okviru katerega lahko Slovenija prejme še skoraj 272 milijonov evrov evropskih sredstev.
Največ pozornosti bo treba nameniti projektom na področju elektroenergetske infrastrukture, gradnje distribucijskega omrežja, energetske prenove javnih stavb, protipoplavne zaščite, zaščite pred plazovi, vzpostavitve nacionalnega nadzornega centra za vode, razvoja infrastrukture za alternativna goriva ter registracije polnilnih mest za brezemisijska vozila. Med pomembnejšimi nalogami ostajajo tudi gradnja Infekcijske klinike Ljubljana do tretje gradbene faze in zagotavljanje novih zmogljivosti za institucionalno varstvo.
Ob tem so na vladi poudarili: “Vsa ministrstva in vladne službe bodo sedaj naredile vse, da Sloveniji le uspe zaključiti mejnike in cilje tega zadnjega zahtevka. V prihodnje pa bo vlada zagotovila precej bolj učinkovito upravljanje državnih projektov, da se ne bomo več znašli v takšni časovni stiski.”
Dodali so še: “Črpanje evropskih sredstev je namreč eden ključnih virov za zagotavljanje blaginje naše skupnosti. Vlada bo zato k temu vprašanju pristopila z maksimalno odgovornostjo.”
Ustanovljena delovna skupina za spremljanje revizij
Na današnji seji je vlada sprejela tudi sklep o ustanovitvi Delovne skupine za svetovanje pri revizijah finančnega poslovanja ob primopredajah na ministrstvih in vladnih službah ter pri kasnejših revizijah organov državne uprave.
Skupino bodo sestavljali Ivan Simič kot vodja, Suzana Hötzl kot namestnica vodje in Andreja Vrečič kot članica. Njena naloga bo svetovanje pri revizijah, spremljanje ugotovitev, priprava priporočil ter predlogov ukrepov za izboljšanje učinkovitosti, gospodarnosti, transparentnosti in integritete delovanja državne uprave.
Na vladi so ob tem izpostavili, da bo “delovna skupina prispevala k pravočasnemu prepoznavanju tveganj, preprečevanju nepravilnosti ter krepitvi odgovornosti pri upravljanju javnih sredstev”. Obenem so poudarili, da skupina ne bo izvajala revizijskih ali inšpekcijskih postopkov, temveč bo usklajevala delovanje obstoječih nadzornih mehanizmov in vlado pravočasno obveščala o zaznanih tveganjih ter sistemskih pomanjkljivostih.
