Osemnajst specialistov Urgentnega centra UKC Maribor je po odstopu predstojnika Gregorja Prosena opozorilo na pomanjkanje kadra, preobremenjenost zaposlenih in bolnike, ki po končani urgentni obravnavi nimajo kam. Od države zahtevajo jasne odločitve o organizaciji in financiranju urgentne medicine. Prosenov odstop razumejo kot opozorilo, da so razmere dosegle “skrajni rob”.
Zdravniki so v javnem pismu zapisali, da so v Mariboru v zadnjem desetletju zgradili enega najbolj razvitih in celovito delujočih modelov sodobne urgentne medicine v Sloveniji. Za njegovo vzpostavitev so bila po njihovih besedah potrebna leta dela, izobraževanja, odrekanja in vztrajnosti.
“Prav zato odstop predstojnika Urgentnega centra doc. dr. Gregorja Prosena razumemo kot dogodek, ki ga ni mogoče preprosto prezreti ali odpraviti z imenovanjem njegovega naslednika. Po letih opozarjanja na težave sistema je to znak, da je bilo doseženo nekaj, kar bi moralo resno zaskrbeti vse, ki odločajo o prihodnosti zdravstva v Mariboru in Sloveniji,” so navedli.
Bolniki po obravnavi ostajajo na urgenci
Ena največjih težav je pomanjkanje ustrezne nadaljnje oskrbe. Nekateri bolniki tudi po zaključeni urgentni obravnavi na urgenci ostanejo več ur, v posameznih primerih celo več dni, ker zanje ni prostora na bolnišničnih oddelkih ali druge primerne oblike oskrbe.
V tem času še vedno potrebujejo zdravstveno nego, zdravniške preglede, terapijo, diagnostiko in nadzor. Zaposleni morajo zato hkrati skrbeti zanje ter sprejemati nove nujne in življenjsko ogrožene bolnike.
“Gneča na urgenci ne nastaja zato, ker bi zdravniki, medicinske sestre in drugi zaposleni delali premalo. Nastaja zato, ker vse manjše število preobremenjenih ljudi rešuje vedno več nalog in problemov, ki bi jih morali reševati drugi deli zdravstvenega in socialnega sistema,” so poudarili.
Posledice so prenatrpanost, daljše čakalne dobe ter nezadovoljstvo bolnikov in njihovih svojcev. Zdravniki ob tem opozarjajo, da dela urgentne medicine ni mogoče meriti zgolj s številom pregledanih bolnikov ali opravljenih posegov, saj je treba upoštevati tudi zahtevnost posameznega primera.
Opozarjajo na odhajanje izkušenih zaposlenih
Težave po navedbah podpisnikov niso povezane le s številom zaposlenih, temveč tudi z organizacijo dela, razporejanjem kadra ter postopki, ki ne sledijo potrebam sodobne urgentne medicine. Zaradi tega se obravnave podaljšujejo, sprejemi na oddelke pa so oteženi.
Opozorili so tudi na odnos do zaposlenih in odhajanje izkušenih sodelavcev. Prosen naj bi zaradi pomanjkanja kadra poleg rednega dela in predstojniških nalog opravil več kot sedem nočnih izmen na mesec.
“Če strokovno usposobljeni ljudje dobijo občutek, da njihov glas nima teže, da morajo za osnovno spoštovanje in uveljavljanje svojih pravic vedno znova dokazovati svojo vrednost, potem prej ali slej začnejo iskati okolje, kjer bo njihovo delo cenjeno drugače,” so zapisali.
Od ministrstva za zdravje pričakujejo jasen odgovor, katere bolnike naj urgentni centri obravnavajo, s kakšnim kadrom in zmogljivostmi ter pod kakšnimi pogoji. Pozvali so tudi k ustreznemu financiranju in ureditvi položaja zdravnikov, medicinskih sester ter drugih zaposlenih.
“To pismo ni grožnja ali iskanje krivca. Odstop Gregorja Prosena je treba razumeti kot skrajni rob. Je opozorilo, da se lahko nekaj, kar smo v Mariboru gradili več kot desetletje, začne razgrajevati bistveno hitreje, kot je bilo zgrajeno,” so sklenili podpisani zdravniki.
