Evropska centralna banka (ECB) je zvišala vse tri ključne obrestne mere za 0,25 odstotne točke. Depozitna obrestna mera bo od 16. septembra znašala 2,50 odstotka. Odločitev pomeni konec obdobja pocenitev denarja, kreditojemalcem prinaša tveganje višjih stroškov, varčevalcem pa možnost nekoliko boljših obresti za depozite.
Svet ECB je zvišal tudi obrestno mero za operacije glavnega refinanciranja na 2,65 odstotka, obrestno mero za odprto ponudbo mejnega posojila pa na 2,90 odstotka. Kot je navedeno v uradni odločitvi ECB, je vojna na Bližnjem vzhodu okrepila inflacijske pritiske, zaradi katerih bo rast cen dlje časa ostala občutno nad ciljem centralne banke.
Gre za drugo zvišanje obrestnih mer letos. Reuters poroča, da se je depozitna obrestna mera s četrtkovo odločitvijo zvišala z 2,25 na 2,50 odstotka.
Dražja energija spreminja inflacijsko sliko
Inflacija v območju evra se je avgusta zvišala na 3,3 odstotka, potem ko je julija znašala 2,9 odstotka. Energenti so se na letni ravni podražili za 14,3 odstotka, medtem ko je osnovna inflacija brez energentov in hrane nekoliko upadla na 2,4 odstotka.
ECB po novem pričakuje, da bo povprečna inflacija letos znašala 3,0 odstotka, prihodnje leto 2,5 odstotka, leta 2028 pa 2,1 odstotka. Vrnitev inflacije v bližino dvoodstotnega cilja tako pričakuje šele proti koncu leta 2027.
Predsednica ECB Christine Lagarde je po seji poudarila, da se je gospodarstvo v drugem četrtletju izkazalo za odporno, vendar ostajajo tveganja velika. Med njimi so nadaljnje motnje v preskrbi z energijo, nizke evropske zaloge plina in možnost dodatne rasti cen nafte.
Pritisk je viden tudi na energetskih trgih. Cena nafte brent je presegla 100 dolarjev za sod, o razlogih in možnih novih podražitvah pa smo danes podrobneje pisali v članku Nafta prvič po juliju nad 100 dolarjev: Stopnjuje se strah pred novimi podražitvami.
Kaj odločitev pomeni za posojila?
Zvišanje obrestnih mer ne pomeni samodejnega in takojšnjega enakega zvišanja vseh bančnih obrokov. Obstoječa posojila s fiksno obrestno mero ostajajo nespremenjena. Pri posojilih s spremenljivo obrestno mero bo učinek odvisen predvsem od gibanja euriborja in datuma njegovega naslednjega obračuna.
Za nova stanovanjska in potrošniška posojila odločitev pomeni, da se prostor za nadaljnje zniževanje obresti zmanjšuje. ECB navaja, da so povprečne obrestne mere za nova hipotekarna posojila v območju evra junija in julija znašale 3,5 odstotka, posojila podjetjem pa so se podražila na 3,8 odstotka.
Višje obresti zmanjšujejo povpraševanje po kreditih in s tem zavirajo gospodarsko aktivnost ter rast cen. Ne morejo pa neposredno poceniti nafte ali plina. Namen ukrepa je predvsem preprečiti, da bi se energetski šok prelil v plače, storitve in dolgoročna inflacijska pričakovanja.
Varčevalcem možnost boljših obresti
Za varčevalce je zvišanje depozitne obrestne mere praviloma ugodnejše, saj bankam povečuje donos na denar, ki ga hranijo pri ECB. To lahko postopoma prinese višje obresti za vezane vloge, vendar prenos ni samodejen in bo odvisen od poslovne politike ter konkurence med bankami.
ECB prihodnjih odločitev ni napovedala. Lagarde je po seji Sveta ECB ponovila: “Ne zavezujemo se vnaprej določeni poti obrestnih mer.” Odločitve bodo sprejemali na vsaki seji posebej glede na nove podatke o inflaciji, gospodarski rasti in učinkovanju dosedanjih ukrepov.
