Ekstremna vročina, dolgotrajna suša in obsežni gozdni požari so evropskemu kmetijstvu letos poleti povzročili od 14 do 17 milijard evrov škode. Končni račun bo znan šele po koncu žetve, je po zasedanju kmetijskih ministrov EU v Bruslju opozoril evropski komisar za kmetijstvo in prehrano Christophe Hansen.
Hansen je povedal, da je škoda v evropskem kmetijstvu trenutno ocenjena na od 14 do 17 milijard evrov. Med največjimi težavami je poleg izgube pridelka izpostavil pomanjkanje trave in druge krme za živino, zaradi česar so se pod dodatnim pritiskom znašli tudi evropski živinorejci.
Razmere potrjuje najnovejša analiza Skupnega raziskovalnega središča Evropske komisije. Dolgotrajna vročina je pospešila razvoj in dozorevanje rastlin, pomanjkanje vode pa jim je skrajšalo čas za razvoj zrnja, gomoljev in storžev. Na najbolj prizadetih območjih je koruza dozorela tudi do tri tedne prej kot običajno, ponekod pa je pridelek popolnoma propadel.
Pridelek soje 15 odstotkov pod povprečjem
Septembrske napovedi kažejo, da bodo pridelki več pomembnih poletnih kultur občutno pod petletnim povprečjem. Pri soji naj bi bil pridelek manjši za 15 odstotkov, pri koruzi za zeleno krmo za 14 odstotkov, sladkorni pesi za 11 odstotkov, koruzi za zrnje za osem odstotkov in krompirju za sedem odstotkov.
Dejanska izguba proizvodnje bi bila lahko še večja. Na nekaterih najbolj prizadetih območjih je bila škoda tako velika, da žetev oziroma spravilo pridelka nista bila več gospodarsko smiselna, zato so kmetje njive pustili nepožete. Ozimne kulture so bile prizadete manj, saj so večino razvoja končale še pred najhujšo poletno vročino.
Suša je močno poslabšala tudi stanje na travnikih in pašnikih. Živinorejcem je primanjkovalo trave za pašo, zmanjšala pa se je tudi količina krme, ki bi jo lahko shranili za zimo. Po ugotovitvah raziskovalnega središča so nekateri kmetje zaradi tega že začeli zmanjševati črede.
Zavarovan le majhen del proizvodnje
Hansen je poudaril, da bo morala Evropa več vlagati v zadrževanje in shranjevanje vode ter v učinkovitejše namakalne sisteme, ki omogočajo natančnejšo in manjšo porabo vode. Zavzel se je tudi za širšo uporabo zavarovanj v kmetijstvu.
Po njegovih besedah je pred škodo trenutno zavarovanih le okoli 12 odstotkov kmetijske proizvodnje v EU. Širše zavarovalno kritje bi kmetom olajšalo okrevanje po ekstremnih vremenskih dogodkih in omogočilo varnejše načrtovanje novih naložb.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je septembra napovedala evropsko pobudo za vodo ter ustanovitev zavezništva za podnebno zavarovanje. Komisija pripravlja tudi evropski načrt za vročinske valove in predloge za boljše obvladovanje tveganj v kmetijstvu.
