Jesen na vrtu pomeni veliko zelenega odpada: porezane rastline, listje, plevel in ostanke pridelka. Kompostnik lahko iz vsega tega naredi odlično zemljo za prihodnjo sezono, vendar le, če vanj ne zmečemo prav vsega, kar se nam znajde pod rokami.
Največ težav nastane, kadar je kompost preveč moker, zbiti ali poln kuhinjskih ostankov, ki tja ne sodijo. Takrat namesto prijetnega vonja po zemlji dobimo neprijeten zadah, muhe, glodavce in počasi razpadajočo gmoto.
Dober kompost ni koš za biološke odpadke. Potrebuje ravnotežje med vlažnim, zelenim materialom in suhim, rjavim materialom.
Ne kompostirajte bolnih rastlin in semen plevela
V kompostnik ne sodijo rastline, ki so bile očitno napadene z boleznimi. To velja zlasti za liste paradižnika in krompirja z znaki plesni, okužene bučke, kumare ali vrtnice z izrazitimi bolezenskimi pegami. V domačem kompostu temperatura pogosto ni dovolj visoka, da bi zanesljivo uničila povzročitelje bolezni.
Previdnost velja tudi pri plevelu, ki je že naredil seme. Če kompost ne dosega zelo visokih temperatur, bodo semena preživela in jih bomo skupaj s končnim kompostom naslednje leto raznesli po gredah.
Odpadlo listje je sicer odlična surovina, toda tudi tu ni vseeno, koliko ga dodamo naenkrat. Debel sloj mokrega listja se hitro sprime in zmanjša pretok zraka. Bolje ga je mešati z drobnejšimi rastlinskimi ostanki, sesekljanimi vejicami ali suho travo.
Ostanki kosila privabijo nezaželene goste
Mesni ostanki, ribe, kosti, sir, olje in kuhane jedi na domač kompost ne sodijo. Ne razkrajajo se enako kot rastlinski odpadki, hitro povzročijo smrad in privabijo miši, podgane ter druge živali.
Tudi zelo velike količine lupin citrusov, čebule ali česna niso najboljša izbira. Posamezni ostanki ne bodo naredili škode, vendar se v večjih količinah razkrajajo počasneje in lahko porušijo ravnotežje v kompostniku.
Med primeren material spadajo ostanki sadja in zelenjave, kavna usedlina, jajčne lupine, neobdelan papir in karton, pokošena trava v tankih plasteh, suho listje, slama ter zdravi ostanki z vrta. Če je masa preveč mokra, dodamo suhi material; če je presuha in se skoraj ne razkraja, jo rahlo navlažimo.
Za jesensko čiščenje gredic bo koristil tudi naš nasvet, kaj narediti z ostanki po pobiranju krompirja in česna.
Kako prepoznamo, da kompost potrebuje pomoč
Kompost, ki deluje dobro, diši po vlažni gozdni zemlji. Če zaudarja po gnilobi, je navadno preveč moker in brez zraka. Pomaga, da ga z vilami premešamo in dodamo suho listje, droben karton ali slamo.
Če pa se nič ne dogaja, je material najverjetneje presuh ali pa v njem manjka zelenih, z dušikom bogatih ostankov. V tem primeru dodamo nekaj sveže pokošene trave, zelenjavnih olupkov ali ga nežno navlažimo.
Jeseni ni treba komposta obračati vsak teden. Dovolj je, da ob večji količini novega materiala preverimo, ali ostaja zračen in uravnotežen. Spomladi nam bo to vrnil z drobljivo, temno in rodovitno prstjo.
