Širitev Šmartinskega podvoza, enega največjih prometnih ozkih grl v Ljubljani, se znova odmika. Mestna občina Ljubljana še ni pridobila vseh potrebnih zemljišč, projekt pa še ni uvrščen niti v občinski niti v državni proračun. Čeprav je župan Zoran Janković začetek rušenja objektov ob Masarykovi cesti napovedoval že za leto 2025, bi bil lahko podvoz po sedanjih ocenah razširjen šele okoli leta 2030.
Šmartinski podvoz dnevno povzroča dolge prometne zastoje, razmere pa bi se lahko zaradi obsežne gradnje na območju ljubljanske železniške postaje še poslabšale. Mestna občina želi zato obstoječi podvoz razširiti ter preurediti Masarykovo in Šmartinsko cesto.
Janković je aprila lani napovedal, da bi lahko občina že maja ali junija 2025 porušila hiše ob Orto baru in pripravila območje za širitev ceste. Takrat je dejal, da je občina objekte na eni strani že odkupila in da se bodo širitve lotili takoj, ko bodo usklajena dela na železniškem nadvozu.
Več kot leto pozneje se rušenje še ni začelo.
Občina še pridobiva zemljišča
Preverjanje zemljiškoknjižnega stanja je pokazalo, da je večina nepremičnin, potrebnih za projekt, že v lasti občine, vendar ne vse.
“V svojo last še pridobivamo vsa zemljišča,” so na Mestni občini Ljubljana pojasnili za N1. Za zemljišče na naslovu Masarykova cesta 19 že poteka razlastitveni postopek, z lastniki nepremičnin na naslovih Šmartinska cesta 13 in Šmartinska cesta 15a pa se občina še pogaja o morebitni zamenjavi.
Če dogovor ne bo dosežen, bo občina tudi za ti zemljišči sprožila razlastitev. Takšen postopek običajno traja od šest do 12 mesecev, morebitni upravni spor pa ga lahko podaljša še za leto ali več.
Občina namerava porušiti tudi več objektov v okolici Orto bara, saj želi Grablovičevo ulico neposredno povezati z Masarykovo cesto.
Projekta še ni v proračunu
Druga velika ovira je financiranje. Ne Mestna občina Ljubljana, ki mora financirati cestno in komunalno infrastrukturo, ne Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo, pristojna za železniški del, projekta še nista uvrstili v proračun.
Direkcija je 17. septembra potrdila investicijski program za gradnjo nadomestnega železniškega nadvoza čez Šmartinsko cesto. S tem je bil po njenih navedbah izpolnjen pogoj za vključitev projekta v načrt razvojnih programov, kar bo nato omogočilo načrtovanje sredstev v državnem proračunu.
Sočasno že pripravljajo razpisno dokumentacijo, vendar novi železniški nadvoz predstavlja le del precej obsežnejše faze nadgradnje ljubljanske železniške postaje.
Pred začetkom gradnje nadvoza bo treba v Mostah zgraditi novo lokomotivsko postajo ter tja preseliti črpališče za dizelsko gorivo, pralnico vlakov in ranžiranje železniških kompozicij. Šele nato bo mogoče preurediti vzhodni del postaje ter zgraditi nova nadvoza nad Šmartinsko in Potrčevo cesto.
Pet prometnih pasov, prostor tudi za kolesarje in pešce
Na občini medtem pripravljajo dokumentacijo za gradbeno dovoljenje in projekt za izvedbo cestnega dela. Pridobiti morajo še gradbeno dovoljenje za komunalni kolektor, ki ga pričakujejo jeseni.
Po sedanjih načrtih bi bil prenovljeni Šmartinski podvoz širok pet prometnih pasov. Uredili bi dva vozna pasova v vsako smer, dodaten pas za zavijanje na Šmartinsko cesto, kolesarske površine in hodnik za pešce.
Direkcija ocenjuje, da bo samo izvedba celotne železniške faze trajala približno dve leti in pol. Če k temu prištejemo postopke za vključitev projekta v proračun, pridobivanje dovoljenj in izbiro izvajalca, je dokončanje širitve Šmartinskega podvoza pred letom 2030 malo verjetno.
Do takrat bo moralo eno najbolj obremenjenih prometnih območij v prestolnici še naprej delovati skozi sedanji ozki podvoz.
