Vsi poznamo tisti trenutek.
Stopite v prostor. Ustavite se. Pogledate okoli sebe. In nimate pojma, zakaj ste sploh prišli.
Za nekaj sekund se vam zazdi, da so možgani odpovedali sodelovanje. Nato se spomnite. Ali pa tudi ne.
Dobra novica je, da občasna pozabljivost še ne pomeni, da se vaši možgani pospešeno starajo. Slabša novica? Verjetno tudi tista draga “brain booster” kapsula, ki jo oglašujejo na družbenih omrežjih, ni rešitev.
Čeprav trg prehranskih dopolnil za spomin raste iz leta v leto, strokovnjaki že dolgo opozarjajo, da večina stvari, ki dokazano koristijo možganom, nima veliko skupnega z majhnimi tabletami. So precej bolj dolgočasne. In precej bolj učinkovite.
Najboljši trening za možgane je pogosto sprehod
Če bi možgani lahko izbirali med novo kapsulo in 30-minutnim sprehodom, bi bila izbira verjetno precej jasna.
Redna telesna aktivnost namreč izboljšuje prekrvavitev možganov in oskrbo s kisikom. Raziskave že vrsto let kažejo povezavo med gibanjem in boljšim ohranjanjem kognitivnih sposobnosti v poznejših letih.
Svetovna zdravstvena organizacija odraslim priporoča najmanj 150 minut zmerne telesne aktivnosti na teden. To ne pomeni maratona ali vsakodnevnega mučenja v fitnesu. V to številko sodijo tudi hitra hoja, kolesarjenje, plavanje ali daljši sprehodi.
Po domače: vaši možgani imajo zelo radi, če jih občasno peljete na zrak.
Rutina je udobna, možgani pa imajo radi izzive
Možgani so nekoliko podobni mišicam. Če jih ne uporabljamo, ne bodo ravno navdušeni.
Zato strokovnjaki priporočajo vse, kar prinaša nove dražljaje. Učenje tujega jezika, igranje glasbila, nov hobi, zahtevnejša družabna igra ali celo drugačna pot do službe.
Ni pomembno, ali se pri petdesetih odločite za tečaj španščine ali prvič poskusite pripravljati tajsko kuhinjo. Pomembno je, da možgane občasno spravite iz avtopilota.
Ker resnica ni posebej romantična: možgani obožujejo delo. Ne marajo pa dolgčasa.
Spanec, prijatelji in hladilnik
Ko govorimo o zdravju možganov, ljudje pogosto iščejo skrivne formule. V resnici pa se veliko stvari začne pri najbolj običajnih navadah.
Kakovosten spanec ostaja eden najpomembnejših dejavnikov za spomin, koncentracijo in splošno delovanje možganov. Prav med spanjem se utrjujejo informacije, ki smo jih čez dan prejeli.
Pomembna je tudi prehrana. Strokovnjaki pogosto izpostavljajo sredozemski način prehranjevanja, ki temelji na sadju, zelenjavi, stročnicah, polnozrnatih živilih, ribah in olivnem olju.
Če koristi srcu, obstaja precej velika verjetnost, da koristi tudi možganom.
Pogosto spregledan dejavnik pa so družabni stiki. Pogovor ob kavi, srečanje s prijatelji ali večer družabnih iger niso pomembni le za dobro voljo. Socialna povezanost je povezana tudi z boljšim kognitivnim zdravjem in manjšim tveganjem za hitrejši upad miselnih sposobnosti.
Kaj pa slavni “brain boosterji”?
Internet obožuje preproste rešitve.
Ena kapsula za spomin. Druga za koncentracijo. Tretja za mentalno energijo. Če bi verjeli oglasom, bi lahko po nekaj tednih reševali najtežje matematične enačbe in se hkrati spomnili vseh gesel, ki ste jih uporabljali od leta 2010.
Znanost je precej manj navdušena.
Za številna prehranska dopolnila, ki se oglašujejo kot pomoč za možgane, ni dovolj kakovostnih dokazov, da bi pri zdravih ljudeh pomembno izboljšala spomin ali kognitivne sposobnosti. Nekatera imajo lahko v določenih primerih svojo vlogo, niso pa čudežna bližnjica.
Kar nas pripelje do nekoliko dolgočasnega, a vztrajno ponavljajočega se zaključka znanstvenih raziskav.
Če želite možganom pomagati ostati v dobri formi tudi v poznejših letih, še vedno največ štejejo gibanje, kakovosten spanec, uravnotežena prehrana, učenje novih stvari in stiki z ljudmi.
Ne zveni spektakularno.
A za razliko od večine čudežnih kapsul za to obstajajo precej dobri dokazi.
