Po ameriški odločitvi o ponovni pomorski blokadi Irana in novih napadih na območju Hormuške ožine so cene nafte poskočile na najvišje ravni v zadnjem mesecu. Vlagatelji se bojijo motenj pri dobavi iz Perzijskega zaliva.
Cene nafte so v torek nadaljevale rast, potem ko so se razmere med Združenimi državami in Iranom znova močno zaostrile. Ameriška odločitev o ponovni uvedbi pomorske blokade Irana, skupaj z novimi napadi na območju Hormuške ožine, je okrepila strah pred motnjami v svetovni oskrbi z nafto.
Nafta Brent z dobavo septembra se je v azijskem trgovanju podražila za približno 2,1 odstotka na 85 dolarjev za sod, ameriška lahka nafta WTI pa prav tako za 2,1 odstotka na skoraj 80 dolarjev za sod. Dan prej sta oba referenčna tipa nafte zabeležila skoraj 10-odstotno rast, kar je največji dnevni skok v zadnjih mesecih.
Trge pretresa dogajanje v Hormuški ožini
Do novega skoka cen je prišlo po odločitvi predsednika Donalda Trumpa, da Združene države ponovno uvedejo pomorsko blokado Irana. Washington je napovedal tudi 20-odstotno dajatev na tovor, ki prečka Hormuško ožino, pri čemer naj bi z zbranimi sredstvi financirali varovanje ene najpomembnejših svetovnih pomorskih poti.
Ameriška vojska je sporočila, da bo blokada usmerjena proti ladijskemu prometu, povezanemu z Iranom, medtem ko bo preostalim trgovskim ladjam omogočen nadaljnji prehod skozi ožino.
Na drugi strani je Iran izvedel nove napade z brezpilotnimi letalniki na ameriške cilje v Kuvajtu, poročali pa so tudi o raketnem napadu na ladjo v Hormuški ožini. Združeni arabski emirati so medtem sporočili, da sta bila v omanskih vodah napadena dva njihova tankerja.
Petina svetovne nafte potuje skozi Hormuz
Vlagatelje najbolj skrbi možnost, da bi se spopadi razširili in ogrozili promet skozi Hormuško ožino. Gre za eno ključnih pomorskih poti na svetu, skozi katero v običajnih razmerah potuje približno 20 odstotkov svetovne porabe nafte.
Vsaka resnejša motnja na tej poti bi lahko povzročila dodatno rast cen energentov in vplivala na svetovne dobavne verige.
Rast cen nafte se že odraža tudi na širših finančnih trgih. Vlagatelji opozarjajo, da bi dražji energenti lahko znova okrepili inflacijske pritiske in vplivali na odločitve največjih centralnih bank glede obrestnih mer.
Negotovost je dodatno povečalo dejstvo, da se je z novimi vojaškimi spopadi dokončno končal krhek dogovor med Washingtonom in Teheranom, ki je bil prejšnji mesec namenjen zmanjšanju napetosti v Hormuški ožini.
Iran je ob tem opozoril, da bi nadaljnje ameriške vojaške akcije lahko privedle do novih napadov na energetsko infrastrukturo v regiji, kar na trgih dodatno krepi bojazen pred novimi pretresi.
