Poletni čas je lahko dobra priložnost za uvajanje ukrepov, ki dolgoročno prispevajo k zmanjševanju bolniških odsotnosti. Mednje sodijo pravočasno načrtovanje dopustov, učinkovito nadomeščanje odsotnih sodelavcev in delovna kultura, v kateri sta zdravje in dobro počutje zaposlenih pomembni vrednoti.
Kot poroča STA, so z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) opozorili, da bolniška odsotnost predstavlja pomemben izziv tako za delavce kot delodajalce. Če odsotnosti postanejo pogoste ali dolgotrajne, lahko ustvarijo začaran krog.
Preostali delavci prevzemajo dodatne naloge, njihova obremenitev narašča, s tem pa se povečuje tudi tveganje za nove zdravstvene težave in nadaljnje bolniške odsotnosti. Obvladovanje odsotnosti zato ni povezano le z zmanjševanjem absentizma, temveč predvsem z ustvarjanjem delovnega okolja, ki spodbuja zdravje, dobro počutje in dolgoročno delovno zmožnost zaposlenih.
Preobremenjenost povečuje tveganje za zdravstvene težave
Kakovost delovnega okolja pomembno vpliva na telesno in duševno zdravje delavcev. Slabo organizirano delo, nejasna pričakovanja, pomanjkanje podpore, kronična časovna stiska in dolgotrajna preobremenjenost povečujejo tveganje za razvoj kroničnega stresa, mišično-skeletnih obolenj, izgorelosti in drugih zdravstvenih težav, ki lahko vodijo v bolniško odsotnost.
Organizacije, ki vlagajo v dobro organizacijo dela, odprto komunikacijo, medsebojno podporo in ravnovesje med delom ter zasebnim življenjem, pa lahko prispevajo k manjši bolniški odsotnosti, večji zavzetosti delavcev in boljši organizacijski učinkovitosti.
Na inštitutu so poudarili tudi pomen pravočasnega načrtovanja dopustov in drugih predvidenih odsotnosti. Če so te ustrezno usklajene, je manj možnosti, da bi posamezni delavci prevzemali nesorazmerne delovne obremenitve.
Pomembno je, da vodstvo spremlja obremenitve zaposlenih, prepoznava zgodnje znake preobremenjenosti in pravočasno ukrepa. K zmanjševanju tveganja za izgorelost, duševne stiske in druge zdravstvene težave lahko prispevajo redni pogovori, jasno določene prednostne naloge, ustrezna razporeditev dela in možnost njegove prilagoditve.
Poleti smiselna prilagoditev delovnega časa
V poletnih mesecih je smiselno prilagoditi tudi delovni proces, denimo z uvedbo gibljivega delovnega časa, ki omogoča zgodnejši začetek in konec delovnika. Delodajalci morajo poskrbeti tudi za ustrezne pogoje za delo v vročini ter dostop do pitne vode.
“Takšni ukrepi so razmeroma preprosti, vendar lahko pomembno prispevajo k počutju in ohranjanju delovne zmožnosti delavcev,” so zapisali na NIJZ.
Izpostavili so še projekt Celosten pristop k varnosti in zdravju pri delu, ki ga izvajajo skupaj s Kliničnim inštitutom za medicino dela, prometa in športa UKC Ljubljana. Projekt krepi celosten pristop k prepoznavanju in obvladovanju tveganj v delovnem okolju, med pomembnimi področji pa so organizacija dela, psihosocialna tveganja in razvoj preventivnih rešitev, prilagojenih potrebam posameznih delovnih okolij.
