Ameriški trg dela je julija močno razočaral. Namesto pričakovanega povečanja zaposlenosti za 80.000 se je število delovnih mest zmanjšalo za 23.000, navzdol pa so bili popravljeni tudi podatki za prejšnja dva meseca. Slabše številke so takoj vplivale na pričakovanja glede obrestnih mer in vrednost dolarja.
Ameriško gospodarstvo je julija nepričakovano izgubilo 23.000 delovnih mest zunaj kmetijstva, je v petek sporočilo ameriško ministrstvo za delo. Rezultat je močno odstopal od pričakovanj ekonomistov, ki so v Reutersovi anketi napovedovali povečanje zaposlenosti za okoli 80.000.
Še neprijetnejši je bil popravek predhodnih podatkov. Po poročanju Reutersa je ameriško gospodarstvo maja in junija skupaj ustvarilo 103.000 delovnih mest manj, kot je kazala prvotna statistika.
“Trg dela je očitno močno zavrl novo zaposlovanje,” je podatke komentiral Christopher Rupkey, glavni ameriški ekonomist pri FWDBONDS.
Na prvi pogled je nekoliko presenetljiv drug podatek: stopnja brezposelnosti se je julija znižala s 4,2 na 4,1 odstotka.
Razlog ni bilo močnejše zaposlovanje. Iz delovne sile je izstopilo še okoli 264.000 ljudi, stopnja aktivnosti prebivalstva pa je zdrsnila na 61,4 odstotka, najnižjo raven v skoraj petih letih in pol.
Med posameznimi dejavnostmi je lokalno javno izobraževanje izgubilo približno 50.000 delovnih mest, trgovina na drobno 19.000, finančne dejavnosti pa 14.000. Zdravstvo je na drugi strani ustvarilo okoli 22.000 novih delovnih mest. V gradbeništvu in predelovalnih dejavnostih večjih sprememb ni bilo.
Trgi zmanjšali stave na septembrski dvig obresti
Podatki bi lahko vplivali tudi na naslednje poteze ameriške centralne banke. Fed je prejšnji teden ključno obrestno mero pustil v območju med 3,50 in 3,75 odstotka, del njegovih predstavnikov pa zagovarja dodatno zviševanje zaradi inflacijskih pritiskov.
O zadnji odločitvi Feda in razhajanjih med njegovimi člani smo na Portal24 že poročali ob zasedanju ameriške centralne banke.
Po julijskih podatkih o zaposlovanju so trgi verjetnost septembrskega zvišanja obrestnih mer zmanjšali na približno 44 odstotkov, medtem ko je bila pred objavo podatkov 57-odstotna.
Odziv je bil viden tudi na valutnem trgu. Ameriški dolar je oslabel proti evru in jenu, donosnosti ameriških državnih obveznic so padle, zlato pa se je podražilo.
Za Fed bo zato še toliko pomembnejša prihodnja objava ameriške inflacije. Če bodo tudi ti podatki pokazali umirjanje pritiskov, bi se možnost novega septembrskega zvišanja obrestnih mer lahko še zmanjšala.
