Dvodnevni obisk vlade v jugovzhodni Sloveniji ni bil namenjen le srečanjem z župani in gospodarstveniki. Vlada je obravnavala več deset odprtih vprašanj, predstavila časovnice pomembnih infrastrukturnih projektov ter odprla nove pridobitve na področju zdravstva, šolstva in prometne infrastrukture. Med osrednjimi temami so bili južni del tretje razvojne osi, vodooskrba, poplavna varnost, romska problematika in zmanjševanje razvojnih razlik med občinami.
Vlada je jugovzhodno Slovenijo obiskala 3. in 4. novembra. Osrednji del obiska se je začel z delovnim posvetom v Metliki, nato pa so se predsednik vlade Janez Janša, ministri in državni sekretarji srečali z župani, gospodarstveniki ter predstavniki javnih ustanov.
Po navedbah vlade se je približno 40 odstotkov odprtih vprašanj nanašalo na infrastrukturo, okoli 30 odstotkov pa na okolje in prostor. Predsednik vlade je napovedal, da bo najmanj 30 ali 40 večjih odprtih vprašanj dobilo odgovore, časovnice ali dokončne rešitve.
Južni del tretje razvojne osi ostaja prednostni projekt
V ospredju pogovorov je bila prometna povezanost Bele krajine z Novim mestom in avtocestnim omrežjem. Za pododsek tretje razvojne osi Osredek–Maline je bilo oktobra izdano integralno gradbeno dovoljenje, ki še ni pravnomočno. Za odsek Novo mesto vzhod–Osredek poteka ponovljeni postopek pridobivanja gradbenega dovoljenja, med Malinami in Metliko pa pripravljajo postopke za nadaljevanje projekta.
Minister za infrastrukturo in energetiko Jernej Vrtovec je poudaril, da je južni del tretje razvojne osi ena od prednostnih nalog vlade. “Bela krajina že predolgo čaka na varnejšo in hitrejšo povezavo z Novim mestom in avtocesto,” je dejal. Če bodo postopki potekali brez novih zapletov, bi se lahko prva gradbena dela začela v začetku prihodnjega leta.
V načrt razvojnih programov je vključenih 64 cestnih projektov v skupni vrednosti 817,4 milijona evrov. Za glavne in regionalne ceste v jugovzhodni Sloveniji je letos namenjenih 13,9 milijona evrov, v letih 2027 in 2028 pa je načrtovanih še 26 milijonov evrov.
V Rosalnicah so med obiskom odprli tudi obnovljeni odsek državne ceste Metlika–Božakovo. Naložba je bila vredna približno 788.000 evrov, ob obnovi vozišča pa so uredili še odvodnjavanje, prometno signalizacijo, vodovodno omrežje in cestno razsvetljavo.
Novi urgentni center, pediatrični oddelek in heliport
Pomemben del obiska je bil namenjen zdravstvu. V Črnomlju so odprli satelitski urgentni center in severni prizidek zdravstvenega doma. Celotna naložba je vredna več kot 4,1 milijona evrov, ministrstvo za zdravje pa je zagotovilo več kot tri milijone evrov.
V Splošni bolnišnici Novo mesto so odprli prenovljeni pediatrični oddelek. Država je podprla tudi nakup sodobne medicinske opreme v vrednosti več kot 2,4 milijona evrov.
Minister za zdravje dr. Tadej Ostrc je obiskal še Zdravstveni dom Kočevje, kjer so mu predstavili satelitski urgentni center in novi heliport. Ta bo po pridobitvi potrebnih dovoljenj omogočal hitrejši prevoz življenjsko ogroženih pacientov. Naložba je vredna več kot milijon evrov, od tega je ministrstvo prispevalo skoraj 800.000 evrov.
Univerza, nova telovadnica in razvoj raziskovalnega inštituta
Na področju izobraževanja je minister dr. Borut Rončević z novomeškim županom Gregorjem Macedonijem podpisal dogovor o ureditvi lastništva nepremičnin, ki jih uporabljajo izobraževalne ustanove. Dogovor naj bi omogočil jasnejše načrtovanje prihodnjih naložb.
V Šolskem centru Novo mesto je minister položil temeljni kamen za novo telovadnico, na raziskovalnem inštitutu Rudolfovo pa so mu predstavili načrte za širitev raziskovalnih zmogljivosti.
Obisk se je končal s slavnostno akademijo ob ustanovitvi Univerze v Novem mestu. Vlada ustanovitev univerze ocenjuje kot pomemben korak pri povezovanju visokega šolstva, raziskovalnega dela in gospodarstva v regiji.
Vodovodi, poplavna varnost in gospodarske cone
Med pomembnejšimi projekti je nadgradnja vodovodnega sistema Suhe krajine. Projekt predvideva obnovo in izboljšavo več kot 18 kilometrov omrežja ter zanesljivejšo oskrbo s pitno vodo za 1.140 prebivalcev.
V petih dolenjskih občinah pripravljajo tudi približno 18 milijonov evrov vreden projekt Vodovodni sistem Jezero, ki vključuje gradnjo in obnovo približno 43 kilometrov vodovodnega omrežja. Za vse predvidene posege so že pridobili pravnomočna gradbena dovoljenja.
V Šentjerneju je bila prva faza protipoplavnih ureditev na povodju Kobile vredna 7,42 milijona evrov. Uredili so okoli tri kilometre struge, v drugi fazi pa načrtujejo gradnjo suhega zadrževalnika. Projekt naj bi zmanjšal poplavno ogroženost približno 280 prebivalcev.
Ministrica za okolje in prostor Polona Rifelj je poudarila, da je pri dovoljevanju projektov potrebna pravno vzdržna odločitev, saj lahko pomanjkljivosti postopke znova vrnejo na začetek. Pogovori so zajeli tudi širitev gospodarskih con v Metliki, Semiču in Mirni Peči ter hitrejše sprejemanje prostorskih načrtov.
Novo regijsko središče za zaščito in reševanje
V Novem mestu je načrtovana gradnja Regionalnega središča za zaščito, reševanje in pomoč, ki naj bi na eni lokaciji povezalo poklicne gasilce, Civilno zaščito, center za obveščanje, upravo za zaščito in reševanje ter druge pristojne službe.
Projektna dokumentacija naj bi bila izdelana do konca letošnjega leta. Ocenjena vrednost celotne naložbe znaša 17,2 milijona evrov, pri čemer naj bi obrambno ministrstvo zagotovilo 56 odstotkov, novomeška občina pa 44 odstotkov sredstev.
V ospredju tudi varnost in romska problematika
V Šentjerneju sta potekala posveta z župani in predstavniki Ljudske iniciative Dolenjske. Razprava je bila namenjena javni varnosti, bivalnim razmeram, vključevanju otrok v izobraževanje in ukrepanju proti storilcem povratnikom.
Minister za notranje zadeve in javno upravo Franci Matoz je napovedal nadaljevanje okrepljenih policijskih aktivnosti. “Policija ima jasno navodilo, da mora svoje delo opraviti,” je poudaril. Med prednostnimi nalogami je izpostavil tudi preprečevanje nadaljnjega širjenja črnih gradenj in učinkovitejše sodelovanje pristojnih državnih organov.
Za razvoj regije predvidenih 52,3 milijona evrov
V okviru Dogovora za razvoj regij je v jugovzhodni Sloveniji predvidenih 20 projektov v skupni vrednosti 52,3 milijona evrov. Večina je povezana z vodooskrbo, odvajanjem in čiščenjem odpadnih voda ter trajnostno mobilnostjo.
Jugovzhodna Slovenija je gospodarsko ena močnejših slovenskih regij, saj jo zaznamujejo močna predelovalna industrija, visoka dodana vrednost in nizka brezposelnost. Med njenimi 21 občinami so kljub temu precejšnje razlike, predvsem pri prometni in komunalni infrastrukturi ter dostopnosti javnih storitev.
Vladni obisk je zato ponudil širši pregled projektov, ki so bili več let v različnih fazah načrtovanja. Ključno bo, koliko napovedanih časovnic in dogovorov bo v prihodnjih mesecih prešlo v izvedbo.
