Sabotin nad Novo Gorico združuje lahkoten družinski izlet, razgled od Alp do Jadrana in pretresljive ostanke soške fronte. Do Parka miru se lahko povzpnemo peš, s kolesom ali pripeljemo z avtomobilom.
Sabotin je visok le 609 metrov, a po razgledih in zgodovini zlahka tekmuje z bistveno višjimi vrhovi. Dviga se nad Sočo, Solkanom in obema Goricama, po njegovem dolgem grebenu pa poteka meja med Slovenijo in Italijo.
Danes je območje urejeno kot čezmejni Park miru, pod površjem hriba pa se še vedno skrivajo kaverne, strelski jarki, opazovalnice in topniški položaji iz prve svetovne vojne. Izlet zato ni le sprehod do razgledne točke, temveč tudi srečanje z zgodovino soške fronte.
Najlažja pot vodi po dostopni cesti
Za družinski izlet lahko avtomobil pustimo na primernem mestu ob odcepu ceste za Sabotin na območju med Gonjačami in Vrhovljami pri Kojskem. Od razpotja proti nekdanji stražnici in današnjemu centru za obiskovalce vodi asfaltirana cesta.
Dolžina hoje je odvisna od izbranega parkirišča, običajno pa je treba v eno smer prehoditi približno tri do štiri kilometre. Za vzpon bomo potrebovali okoli ene ure.
Ta različica je tehnično lahka in primerna tudi za družine z otroki. Po cesti je mogoče potiskati športni voziček, toda cesta je odprta tudi za motorni promet in nima pločnika, zato je treba hoditi ob robu ter biti posebej pozoren na vozila.
Kaverne, jarki in nadaljevanje po skalnatem grebenu za voziček niso primerni. Mlajše otroke je tam varneje vzeti v nosilki, večji pa naj bodo ves čas ob odraslih.
V hribu se skriva muzej na prostem
Sabotin je imel zaradi lege nad Gorico izjemen strateški pomen. Avstro-ogrski vojaki so v njem uredili sistem zaklonišč, opazovalnic in obrambnih položajev. Med šesto soško bitko avgusta 1916 ga je zavzela italijanska vojska, ki je del kavern nato preuredila v topniške položaje.
Iz njih so obstreljevali avstro-ogrske položaje na Sveti gori, Vodicah in Škabrijelu. Na območju soške fronte so se bojevali vojaki številnih narodnosti, zato Sabotin danes obiskovalcev ne nagovarja kot kraj vojaških zmag, temveč kot opozorilo o posledicah vojne.
Za raziskovanje rovov je priporočljiva svetilka, saj vsi deli niso osvetljeni. Tla so lahko mokra, strop nizek, prehodi pa ozki, zato potrebujemo dobro obutev. Za družine je najvarnejši voden ogled, pri katerem obiskovalci spoznajo tudi namen posameznih prostorov.
Na grebenu stopamo med dvema državama
Od centra za obiskovalce se lahko sprehodimo še po razglednem grebenu proti vrhu Sabotina in ostankom cerkve sv. Valentina. Pot spremljajo mejni kamni, opuščeni bunkerji in sledi nekdanjih stražnic.
Po drugi svetovni vojni je prav po grebenu potekala strogo nadzorovana meja med Jugoslavijo in Italijo, zaradi katere je bil dostop na del Sabotina dolga leta omejen.
Z odprtega roba se ponuja razgled na Goriška brda, Furlansko nižino, Vipavsko dolino, Kras in Sočo. Ob dobri vidljivosti pogled seže proti Julijskim Alpam in Jadranskemu morju. Na izpostavljenih delih morajo biti otroci zaradi strmih pobočij ves čas pod nadzorom.
Center je odprt predvsem ob koncih tedna
V nekdanji obmejni stražnici deluje multimedijski Center za obiskovalce Sabotin – Park miru. Po aktualno objavljenem urniku je od aprila do oktobra odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih med 10. in 18. uro, od novembra do marca pa med 10. in 15. uro.
Vstopnica za odrasle stane 5 evrov, za otroke od 3. do 15. leta 3 evre, družinska vstopnica za dva odrasla in do tri otroke pa 12 evrov. Pred obiskom je smiselno preveriti morebitne spremembe urnika in možnosti vodenega ogleda.
Izlet lahko zaključimo še ob Solkanskem mostu pod Sabotinom. Njegov kamniti lok ima razpon 85 metrov, s čimer velja za največji kamniti lok med železniškimi mostovi na svetu.
Sabotin je mogoče obiskati v vseh letnih časih, najprijetnejši pa je spomladi in jeseni. Poleti je na odprtem grebenu zelo vroče, pozimi pa lahko veter, led ali mokre skale precej spremenijo zahtevnost sicer lahkega izleta.
