Skoraj vsak četrti volivec v Evropi na nacionalnih volitvah glasuje za skrajno desne stranke, kaže analiza raziskovalnega projekta PopuList, poroča britanski časnik The Guardian. Delež se je od sredine devetdesetih let prejšnjega stoletja povečal za skoraj petkrat, še posebej izrazita rast pa je bila zabeležena v zadnjih treh letih.
Analiza več kot 150 politologov iz 31 držav je pokazala, da je na zadnjih nacionalnih volitvah za skrajno desne stranke glasovalo več kot 23 odstotkov evropskih volivcev. Pred desetletjem je ta delež znašal približno 10 odstotkov, leta 1995 pa okoli 5 odstotkov.
Raziskava, ki jo je za projekt PopuList izvedel politolog Matthijs Rooduijn z Univerze v Amsterdamu, je pokazala tudi, da skoraj 30 odstotkov Evropejcev podpira stranke, ki nasprotujejo političnemu establišmentu, kar predstavlja nov rekord.
“Ko smo leta 2018 zagnali projekt PopuList, je bila ključna ugotovitev, da je vsak četrti Evropejec glasoval za populistične stranke, večinoma skrajne levice in skrajne desnice. Zdaj vsak četrti glasuje za skrajno desne stranke, od katerih je večina populističnih. To je ogromna sprememba,” je dejal Rooduijn.
Rast podpore po vsej Evropi
Po ugotovitvah raziskave se je podpora skrajno desnim strankam posebej okrepila med letoma 2023 in 2025. Takšne stranke so dosegle zgodovinsko dobre rezultate na nacionalnih volitvah v več pomembnih evropskih državah, med drugim v Franciji in Združenem kraljestvu leta 2024 ter leto pozneje še v Nemčiji.
Avstrijska Svobodna stranka (FPÖ) je svoj delež povečala s 16 na 29 odstotkov, francoski Nacionalni zbor (RN) z 19 na 37 odstotkov in postal največja posamezna stranka v parlamentu, portugalska Chega pa je zrasla s 7 na 18 odstotkov.
V Združenem kraljestvu je Reform UK svoj delež glasov povečala z 2 odstotkov leta 2019, ko je še nastopala kot stranka Brexit, na 14 odstotkov leta 2024. Na nemških volitvah leta 2025 je Alternativa za Nemčijo (AfD) rezultat podvojila z 10 na 21 odstotkov in prvič postala druga najmočnejša politična sila v državi.
Skrajno desne populistične stranke danes sodelujejo v vladajočih koalicijah na Hrvaškem, Češkem, v Italiji in na Finskem, podpirajo manjšinsko desnosredinsko vlado na Švedskem ter vodijo v javnomnenjskih raziskavah v Avstriji, Belgiji, Franciji, Nemčiji in Združenem kraljestvu.
Ob tem raziskovalci opozarjajo, da so nekatere od teh strank doživele tudi neuspehe. Na Nizozemskem je Stranka za svobodo (PVV) Geerta Wildersa izgubila skoraj tretjino sedežev, na Madžarskem pa je Fidesz Viktorja Orbána aprila doživel občuten poraz. Kljub temu se skupni delež evropskih volivcev, ki podpirajo skrajno desne stranke, še naprej povečuje.
“Pomembno je omeniti, da to ni nenaden pojav. Ta trend se razvija že desetletja in se je v zadnjem času le še pospešil,” je dejal Rooduijn.
Zakaj podpora narašča
Po ocenah raziskovalcev k temu prispeva več dejavnikov. Stališča volivcev glede vprašanj, kot je priseljevanje, se po njihovih ugotovitvah niso bistveno spremenila, so pa postala precej pomembnejša pri odločanju na volitvah.
Hkrati se skrajno desne stranke postopoma normalizirajo. “Večje in uspešnejše kot so, bolj ‘normalne’ postajajo. To jim omogočajo mediji in uveljavljene stranke, ki prevzemajo njihove ideje,” meni Rooduijn.
Po njegovih besedah so te stranke tudi zelo uspešne pri oblikovanju političnih sporočil. “Znajo oblikovati svoje sporočilo, ki se na koncu vedno zreducira na delitev na ‘nas in njih’.”
Dodal je, da pogosto gradijo pripoved o nasprotju med narodom in priseljenci, sodniki ali “prebujenimi elitami”, pri čemer ustvarjajo zgodbo o junakih in zlikovcih ter idealizirani preteklosti. “Postali so veliko bolj spretni pri artikuliranju takšnih sporočil in vzbujanju čustev: jeze in prezira, pa tudi ponosa in upanja. Postali so profesionalni.”
Kako PopuList opredeljuje skrajno desnico
Po metodologiji projekta PopuList so skrajno desne stranke opredeljene predvsem z dvema ideološkima značilnostma: nativizmom in avtoritarizmom.
Nativizem zagovarja stališče, da bi morala biti država naseljena predvsem s pripadniki izvorne skupine, zato so takšna gibanja pogosto izrazito kritična do priseljevanja in drugih skupin, ki jih dojemajo kot zunanje ali tuje.
Avtoritarizem pa poudarja strogo spoštovanje oblasti, reda in kaznovanja kršitev kot temelj stabilne družbe.
Nekateri politologi razlikujejo med radikalno desnico, ki deluje znotraj demokratičnega sistema, in skrajno desnico, ki želi obstoječi red spremeniti ali odpraviti. Ker meja med obema kategorijama ni vedno jasna, se pogosto uporablja širši izraz “skrajna desnica”.
V Nemčiji so sodišča potrdila odločitev domače obveščevalne službe, da AfD uvrsti med “domnevno desničarsko ekstremistične” organizacije, medtem ko je francosko vrhovno sodišče leta 2024 zavrnilo pritožbo Nacionalnega zbora proti oznaki “skrajna desnica”. V Belgiji se je Vlaams Blok leta 2004 preimenoval v Vlaams Belang po sodni odločitvi, ki je stranko označila za rasistično.
Skoraj vse skrajno desne stranke so tudi populistične
Najnovejše poročilo PopuLista navaja 133 skrajno desnih strank v Evropi, medtem ko jih je bilo leta 2003 evidentiranih 112. Poleg tega projekt beleži tudi 65 skrajno levih strank, pri čemer je večina tako levih kot desnih uvrščena tudi med populistične.
Skupno PopuList danes evidentira 201 populistično opredeljenih strank, leta 2003 pa jih je bilo 165. Populizem družbo razume kot spopad med “čistim ljudstvom” in “pokvarjeno elito” ter zagovarja stališče, da bi morala politika odražati voljo ljudstva.
“Izražajo nezadovoljstvo državljanov, kar je dobro za demokracijo. Vendar njihove ideje niso vedno združljive s temeljnimi načeli liberalne demokracije,” je dejal Rooduijn.
Ob tem je opozoril še na možne posledice prevzema oblasti: “To še posebej velja za skrajno desničarske populistične stranke. Izkušnje držav, kot so Madžarska, Poljska in ZDA, kažejo, da je lahko, ko skrajno desničarski populisti pridejo na oblast, sama demokracija pod pritiskom.”
