Če se zjutraj pogosto zbudite z napeto čeljustjo, glavobolom ali občutljivimi zobmi, vzrok morda ni slab vzglavnik ali stresen dan. Mogoče ponoči nezavedno stiskate ali drgnete zobe – pojav, ki ga zdravniki imenujejo bruksizem.
Škripanje z zobmi je pogostejše, kot si marsikdo misli. Po ocenah britanskega Združenja za bruksizem prizadene približno vsakega desetega človeka. Če traja dlje časa, lahko povzroči obrabo zob, poškodbe dlesni, bolečine v čeljustnem sklepu in celo motnje spanja.
Največkrat je bruksizem povezan s stresom in napetostjo.
Dr. Anni Seaborne iz zobozdravstvene mreže Bupa Dental Care je za revijo Staylist pojasnjila, da ljudje pogosto nezavedno sproščajo psihično napetost prav z močnim stiskanjem čeljusti. To se lahko dogaja podnevi, še pogosteje pa med spanjem, ko se tega sploh ne zavedajo.
Tudi zdravila in druge težave lahko igrajo pomembno vlogo
Stres ni edini razlog za škripanje z zobmi.
Po besedah zobozdravnice dr. Anjum Jahan so k bruksizmu bolj nagnjeni tudi nekateri ljudje z ADHD, pri določenih posameznikih pa lahko težavo sprožijo ali poslabšajo tudi nekateri antidepresivi iz skupine SSRI.
Med možnimi vzroki strokovnjaki omenjajo še:
- spalno apnejo,
- prekomerno uživanje kofeina,
- večje količine alkohola,
- nepravilnosti ugriza oziroma malokluzijo,
- povečano napetost žvečilnih mišic.
Pri ženskah se bruksizem pojavlja nekoliko pogosteje, vendar za zdaj ni jasno, ali je razlog hormonski vpliv ali pa ženske težavo preprosto pogosteje poiščejo pri zdravniku.
Kako prepoznati bruksizem?
Veliko ljudi sploh ne ve, da ponoči škripa z zobmi. Pogosto jih na to opozori partner ali zobozdravnik.
Med najpogostejšimi znaki so:
- jutranja bolečina ali okorelost čeljusti,
- glavoboli, zlasti v sencih,
- občutljivi ali obrabljeni zobje,
- pokanje ali bolečina v čeljustnem sklepu,
- napete obrazne mišice.
Dolgotrajno stiskanje lahko povzroči tudi razpoke na zobeh, poškodbe zalivk in umikanje dlesni.
Kaj lahko pomaga?
Prvi korak je obisk zobozdravnika, ki preveri morebitno obrabo zob in oceni, ali težavo povzroča nepravilni ugriz ali kaj drugega.
Pri številnih ljudeh pomaga nočna opornica oziroma zaščitni ščitnik za zobe, ki preprečuje nadaljnje poškodbe zobne sklenine.
Pomembno vlogo imajo tudi spremembe življenjskega sloga.
Strokovnjaki priporočajo:
- zmanjševanje stresa,
- redno telesno dejavnost,
- sprostitvene tehnike pred spanjem,
- omejevanje kofeina predvsem v popoldanskem času,
- manj alkohola zvečer,
- reden urnik spanja.
Ali pomaga magnezij?
Nekateri ljudje poročajo, da so po jemanju magnezija opazili manj napetosti v čeljusti.
Dr. Harpreet Sarna iz zdravstvene zavarovalnice Vitality pojasnjuje, da je magnezij pomemben za normalno delovanje mišic in živčnega sistema. Čeprav lahko pomanjkanje magnezija pri nekaterih prispeva k večji mišični napetosti, za zdaj ni dovolj dokazov, da bi prehranska dopolnila sama odpravila bruksizem.
Kdaj pridejo v poštev tudi druge možnosti?
Če težave vztrajajo, lahko pomagajo fizioterapija čeljusti, masaža ali druge metode za sproščanje mišic okoli čeljustnega sklepa.
Pri hujših primerih zdravniki včasih uporabijo tudi injekcije botulinskega toksina v žvečilno mišico, s katerimi zmanjšajo moč stiskanja. Takšno zdravljenje je namenjeno predvsem posameznikom z izrazitimi težavami in vedno zahteva strokovno presojo.
Bruksizem ni le neprijetna navada. Če ga ne zdravimo, lahko povzroči trajne poškodbe zob in kronične bolečine v čeljusti.
Če se pogosto zbujate z bolečinami, opažate obrabo zob ali vas partner opozarja, da ponoči škripate z zobmi, je obisk zobozdravnika najboljši prvi korak. Pogosto je mogoče težavo obvladati že z razmeroma preprostimi ukrepi.
