Arheološke raziskave ob gradnji nove serminske vpadnice so razkrile povsem drugačno podobo območja pri Kopru. Raziskovalci so globoko pod današnjo morsko gladino našli več kot 2000 let staro strugo Rižane, ostanke šestih rimskih cest, del rimske vile in številne predmete iz rimskega obdobja.
Arheološka dela ob vznožju griča Sermin so potekala od leta 2020, raziskave pa so izvajali v dveh fazah. Strokovnjaki podjetja Arhej so zdaj uspešno zaključili še raziskavo zadnje tretjine trase nove vpadnice, poroča STA.
Trasa je zajela jugovzhodno in jugozahodno vznožje Sermina. Na širšem območju so arheologi zaznali ostanke stalne poselitve od mlajše kamene dobe naprej, najzgodnejše sledi na raziskanem odseku pa segajo v nekoliko poznejše obdobje.
“Najzgodnejša poselitev hriba na našem segmentu sega v čas bronaste in železne dobe,” je za STA pojasnila vodja izkopavanj Ana Plestenjak.
Rimljani so krajino močno preoblikovali
Velike spremembe je prinesel prihod Rimljanov v drugem stoletju pred našim štetjem. Prebivalci so začeli območje intenzivno urejati ter graditi gospodarsko in prometno infrastrukturo.
Med najpomembnejšimi odkritji so ostanki kar šestih cest iz prvega stoletja, ki so vodile proti različnim delom hriba.
“Šlo je za ceste preproste gradnje s kamnitim nasutjem, posutim z drobnim peskom,” je povedala Plestenjak. Najdaljši odkriti odsek je meril približno 400 metrov.
Arheologi so poleg cest našli še jarke za odvodnjavanje, rimske škarpe oziroma podporne zidove, del že raziskane rimske vile in nekaj grobov iz obdobja med prvim in petim stoletjem.
Rižana je Sermin obkrožala z dveh strani
Največje presenečenje jih je čakalo na zahodnem delu trase. Med kopanjem so globoko pod današnjo morsko gladino naleteli na več kot 2000 let staro strugo Rižane. Reka v preteklosti namreč ni tekla po današnji strugi.
“Rižana je v prazgodovini oblivala Sermin tako na vzhodni kot zahodni strani in hrib je bil pravzaprav otok,” je razložila vodja izkopavanj.
Rimljani so po prihodu na območje strugo poskušali močno regulirati, zato so ob brežino nasuli velike količine kamenja. Izkopavanja so ponekod segala kar dva metra in pol pod današnjo morsko gladino.
“Sama rimska obala je verjetno ležala okoli dva metra nižje v primerjavi z današnjo situacijo,” je še pojasnila Plestenjak.
Delavci kljub globini niso prišli v neposreden stik z morjem, delo pa sta močno oteževala močvirnat teren in podtalnica. Med raziskavami so našli tudi veliko ostankov keramičnih posod, strešnikov in različnih bronastih predmetov iz rimskega časa.
Vse najdene predmete so sproti predajali v hrambo in nadaljnje preučevanje Pokrajinskemu muzeju Koper.
