Ameriški predsednik Donald Trump je uvedel nove trgovinske ukrepe za polisilicij in izdelke iz njega, ki so pomembni za proizvodnjo sončnih celic in polprevodnikov. Ukrepi vključujejo minimalne uvozne cene in dodatno 15-odstotno carino na določene izdelke. Bela hiša potezo utemeljuje z nacionalno varnostjo in želi več proizvodnje vrniti v ZDA.
Donald Trump nadaljuje zaostrovanje ameriške trgovinske politike, tokrat na področju materialov, ki so ključni za dve strateško pomembni industriji – proizvodnjo sončnih panelov in polprevodnikov.
Predsednik je v četrtek podpisal razglas, ki uvaja sistem minimalnih uvoznih cen za polisilicij in njegove derivate. Za določene izdelke iz polisilicija bo obenem uvedena dodatna 15-odstotna carina.
Polisilicij oziroma visoko prečiščeni silicij je osnovni material za proizvodnjo sončnih celic, uporablja pa se tudi pri izdelavi polprevodnikov. Svetovni trg je v veliki meri pod vplivom kitajske proizvodnje, kar Washington že dlje časa obravnava kot gospodarsko in varnostno tveganje.
Reuters poroča, da sta v ZDA trenutno le dva večja proizvajalca polisilicija – Hemlock Semiconductor v Michiganu in Wacker Chemie v Tennesseeju.
Bela hiša se sklicuje na nacionalno varnost
Odločitev je sledila preiskavi ameriškega ministrstva za trgovino na podlagi 232. člena zakona o širitvi trgovine iz leta 1962. Gre za določbo, ki ameriškemu predsedniku omogoča omejevanje uvoza, kadar ta po oceni administracije ogroža nacionalno varnost.
V objavi Bele hiše je navedeno, da bodo minimalne uvozne cene ustvarile pogoje, v katerih bodo lahko ameriški proizvajalci konkurirali uvozu. Dodatna 15-odstotna carina bo veljala za določene derivate polisilicija.
Trump je ministrstvu za trgovino obenem dovolil oblikovanje programa spodbud za podjetja, ki bodo v ZDA gradila, širila ali obnavljala proizvodnjo polisilicija, ingotov, silicijevih rezin in sončnih celic.
Novi ukrepi bodo začeli veljati 4. decembra 2026, torej 120 dni po podpisu.
Cilj je zmanjšati odvisnost od Kitajske
Bela hiša potezo predstavlja kot del prizadevanj za vrnitev strateške proizvodnje v ZDA. Polisilicij je pomemben tudi za razvoj umetne inteligence, energetike in napredne elektronike, zaradi česar Washington oskrbovalno verigo obravnava precej širše od same sončne industrije.
Novi režim bo nadomestil tudi ožjo zaščitno carino na sončne celice in module, ki jo je Trump uvedel že v svojem prvem mandatu in je prenehala veljati februarja letos.
Ameriški proizvajalci sončne opreme so ukrepe večinoma pozdravili, del industrije pa opozarja na drugo stran enačbe. Dražji uvoz lahko zviša stroške proizvajalcem sončnih panelov in podjetjem, ki uporabljajo polprevodnike, ter se posledično prelije v cene končnih izdelkov.
Novi ukrepi so del širše Trumpove carinske politike. ZDA so že julija uvedle nov sveženj carin, ki je zajel tudi Evropsko unijo, administracija pa trgovinske ovire vse pogosteje uporablja tudi kot orodje za spodbujanje selitve proizvodnje v ZDA.
