Švicarski volivci so na nedeljskem referendumu odločno zavrnili predlog, po katerem bi država v ustavo zapisala strožjo obliko trajne in oborožene nevtralnosti. Proti pobudi je glasovalo 70,2 odstotka volivcev, zavrnili pa so jo v vseh 26 kantonih.
Pobuda z naslovom “Zaščitimo švicarsko nevtralnost” bi državi prepovedala članstvo in sodelovanje z vojaškimi oziroma obrambnimi zavezništvi, kot je Nato, razen ob neposrednem ali neposredno grozečem napadu na Švico.
Omejila bi tudi možnost uvajanja gospodarskih sankcij proti državam, vpletenim v vojne. Izjema bi veljala le za sankcije, ki bi jih sprejeli Združeni narodi, in za ukrepe proti izogibanju sankcijam.
Po uradnem pojasnilu švicarske vlade bi sprejetje pobude državi močno omejilo zunanjepolitični in varnostni manevrski prostor. Švica bi težje sodelovala z drugimi državami, uvajala sankcije ter se odzivala na spremembe mednarodnih varnostnih razmer.
Pobudo zavrnili v vseh kantonih
Po končanem štetju je proti pobudi glasovalo 70,2 odstotka volivcev. Najnižji delež glasov proti so izmerili v italijansko govorečem Ticinu, kjer jo je zavrnilo 51,8 odstotka volivcev, najvišjega pa v kantonu Basel-Stadt, kjer je proti glasovalo 79,9 odstotka udeležencev.
Pobudo je podprlo le 149 od 2105 švicarskih občin. Volilna udeležba je znašala nekaj več kot 47 odstotkov.
Za referendumom so stali organizacija Pro Schweiz, Švicarska ljudska stranka (SVP) in nekdanji član zvezne vlade Christoph Blocher. Pobudniki so trdili, da je Švica z uvedbo sankcij proti Rusiji po napadu na Ukrajino leta 2022 opustila tradicionalno nevtralnost.
Po njihovem bi strožja ureditev državo varovala pred vpletanjem v tuje vojne ter okrepila njeno verodostojnost pri posredovanju v mednarodnih sporih.
Nevtralnost ostaja, vlada ohranja prostor za odločanje
Švicarska vlada in parlament sta pobudi nasprotovala. Opozarjala sta, da je država že trajno nevtralna, vendar mora imeti možnost sodelovati z drugimi evropskimi državami, izvajati skupne vaje in se vključevati v sankcije, kadar je to potrebno za varovanje mednarodnega prava.
Švica tako tudi po referendumu ostaja vojaško nevtralna in ni članica Nata. Vlada in parlament pa bosta še naprej odločala, kako bo država nevtralnost izvajala v posameznih mednarodnih krizah.
Švicarski zunanji minister Ignazio Cassis je po glasovanju poudaril, da rezultat ni zavrnitev nevtralnosti. Volivci so po njegovih besedah predvsem pokazali, da ne želijo tako stroge ureditve, ki bi državi odvzela možnost prilagajanja spreminjajočim se varnostnim razmeram.
