Droni bi lahko avtomatske defibrilatorje do ljudi s srčnim zastojem dostavili hitreje kot klasične reševalne službe in občutno zmanjšali območja, na katerih naprave niso pravočasno dostopne. Nova francoska raziskava je pokazala, da bi mreža baz z medicinskimi droni lahko v petih minutah pokrila skoraj vse primere srčnega zastoja na širšem območju Pariza.
Pri srčnem zastoju šteje vsaka minuta. Možnost preživetja se brez oživljanja in uporabe defibrilatorja z vsako minuto zmanjša za približno deset odstotkov. Težava je, da javno dostopne naprave pogosto niso dovolj blizu, nekatere pa so nameščene v stavbah, ki ponoči ali ob koncih tedna niso odprte.
Francoski raziskovalci so analizirali lokacije 28.349 srčnih zastojev, ki so se med letoma 2011 in 2024 zgodili na širšem območju Pariza. Osrednji del francoske prestolnice v raziskavo ni bil vključen.
Podatke so primerjali z lokacijami 1893 obstoječih avtomatskih zunanjih defibrilatorjev. Ugotovili so, da se je le približno 30 odstotkov vseh srčnih zastojev zgodilo največ 500 metrov od najbližje naprave.
Z droni bi lahko pokrili več kot 99 odstotkov primerov
Za 84,5-odstotno pokritost območja bi morali namestiti še 910 klasičnih defibrilatorjev. Za popolno pokritost bi jih potrebovali dodatnih 1712.
Model z droni je pokazal bistveno drugačne rezultate. Če bi na območju vzpostavili 100 baz z droni in namestili še 26 klasičnih defibrilatorjev, bi bilo mogoče pokriti več kot 97 odstotkov obravnavanih primerov. Z 200 bazami in štirimi dodatnimi defibrilatorji bi pokritost presegla 99 odstotkov.
Droni bi delovali v polmeru približno 3,9 kilometra. Po prejemu klica bi jih aktiviral dispečerski center nujne medicinske pomoči. Dron bi večino poti opravil po samodejno določeni poti, zadnji del leta in predajo naprave pa bi nadzoroval usposobljen pilot.
Defibrilator bi nato uporabila oseba, ki je ob bolniku, pri tem pa bi jo lahko po telefonu usmerjal zdravstveni dispečer.
Za zdaj gre za računalniški model
Raziskovalci opozarjajo, da njihova analiza ne temelji na dejanski uporabi mreže dronov, temveč na računalniškem modelu, izdelanem na podlagi lokacij preteklih srčnih zastojev in obstoječih defibrilatorjev.
Raziskava prav tako še ni bila strokovno pregledana. Predstavljena je bila na Evropskem kongresu urgentne medicine v Parizu, o ugotovitvah pa je poročal Guardian.
Pred širšo uvedbo bi morali rešiti še vprašanja stroškov, vremenskih omejitev, varnega pristajanja, nadzora letov in dosegljivosti ljudi, ki bi znali napravo uporabiti. Poseben izziv bi predstavljali leti ponoči in v gosto pozidanih naseljih.
Kljub omejitvam rezultati kažejo, da bi lahko medicinski droni pomembno dopolnili reševalna vozila in obstoječo mrežo javnih defibrilatorjev. Njihova glavna prednost je, da lahko letijo neposredno do kraja dogodka, brez prometnih zastojev in cestnih ovir, ki pogosto odločajo o tem, ali pomoč prispe pravočasno.
