Dolgotrajna vročina, suša in nizki vodostaji evropskih rek ne povzročajo več težav samo kmetom in turističnim krajem. Posledice se širijo v industrijo, energetiko, promet in na trg dela. Po oceni nizozemske banke Triodos bi lahko letošnje razmere Evropsko unijo stale okoli 180 milijard evrov.
Ekstremna vročina in pomanjkanje padavin bi lahko bruto domači proizvod Evropske unije letos zmanjšala za približno 1 odstotek. Ker Evropska komisija za EU napoveduje le okoli 1,1-odstotno gospodarsko rast, bi vremenske razmere po tej oceni izničile skoraj vso pričakovano rast.
Gre za oceno banke, ne za uradno napoved Evropske komisije. Analiza zajema vplive na produktivnost delavcev, kmetijsko proizvodnjo, energetiko ter cestni, železniški in rečni promet.
Največji posamezni izpad naj bi povzročila manjša produktivnost zaposlenih, predvsem pri delu na prostem in v prostorih brez ustreznega hlajenja. Samo ta dejavnik bi lahko BDP Unije zmanjšal za okoli 0,6 odstotka. Kmetijska proizvodnja bi se lahko zaradi suše in vročine zmanjšala za od 3 do 7 odstotkov.
Nizke reke ustavljajo ladje in elektrarne
Težave povečuje upad vodostajev Rena in Donave, ki sta med najpomembnejšimi evropskimi tovornimi potmi. Ladje morajo zaradi plitve vode prevažati manj tovora, zaradi česar se povečujejo stroški prevoza goriva, surovin in industrijskega blaga.
Po oceni banke ING bi lahko samo omejitve prometa po Renu letošnjo gospodarsko rast Nemčije zmanjšale za 0,3 odstotne točke. O tem, da evropske reke usihajo, ladje plujejo skoraj prazne, elektrarne pa zmanjšujejo proizvodnjo, smo že poročali.
Več jedrskih elektrarn je moralo zaradi pomanjkanja dovolj hladne vode zmanjšati proizvodnjo ali posamezne reaktorje začasno ustaviti. To povečuje pritisk na cene električne energije, medtem ko kmetijska škoda prinaša dražjo hrano. Pri koruzi in sončnicah so ocene pričakovanega pridelka ponekod že znižali za od 6 do 7 odstotkov.
Med najbolj izpostavljenimi državami je Francija. Pogosti vročinski valovi bi lahko njen BDP zmanjšali za 1,4 odstotne točke, kar bi državo po oceni Triodosa lahko potisnilo v 0,6-odstotno krčenje gospodarstva. Večje posledice pričakujejo tudi v Italiji, Španiji in Belgiji.
Končni račun bo odvisen od trajanja suše, nadaljnjih temperatur in morebitnih požarov. Že zdaj pa je jasno, da letošnje vremenske razmere niso več samo okoljski problem, temveč vse izrazitejše tveganje za evropsko gospodarstvo, javne finance in življenjske stroške prebivalcev.
