V gorah je res lahko nekoliko hladneje kot v dolini, toda to še ne pomeni, da nas vročina tam ne more presenetiti. Dolgi vzponi, močno sonce in premalo tekočine lahko prijeten izlet hitro spremenijo v nevarno preizkušnjo.
Ko se temperature v dolinah povzpnejo nad 30 stopinj Celzija, se številni pred vročino umaknejo v hribe. Na višji nadmorski višini je običajno hladneje, zrak je prijetnejši, razgled pa skoraj vedno boljši kot iz klimatizirane dnevne sobe. Toda pohod med vročinskim valom je varen le, če ga prilagodimo razmeram.
Največja napaka je, da se na običajno poletno turo odpravimo ob običajni uri. Vročina je lahko zelo neprijetna že na izhodišču, zlasti če pot vodi po južnem pobočju, med skalami ali skozi območje brez sence.
Na pot čim bolj zgodaj
Planinska zveza Slovenije svetuje, da poletne ture začnemo zgodaj zjutraj. Tako se vsaj delno izognemo najhujši vročini, močnemu soncu in morebitnim popoldanskim nevihtam.
Med vročinskim valom je zato budilka ob petih zjutraj precej boljša izbira kot začetek hoje ob devetih. Če nismo ljubitelji zgodnjega vstajanja, je smiselno izbrati krajšo in senčno pot, gozdnato planoto ali izlet ob vodi. Zahtevne večurne ture po izpostavljenih grebenih je bolje prestaviti.
Pred odhodom preverimo vremensko napoved za območje, kamor se odpravljamo. Temperatura v dolini ni nujno dober pokazatelj razmer na poti, saj lahko občutek vročine povečajo sončna pripeka, brezvetrje in segrete skale.
Voda naj ne ostane v avtomobilu
Na pohod moramo vzeti dovolj tekočine, pri čemer ni dobro računati, da jo bomo lahko kupili v planinski koči. Koča je lahko zaprta, zaloge vode pa so lahko omejene. Pijemo sproti in še preden postanemo izrazito žejni.
NIJZ opozarja, da so potrebe po tekočini v vročini večje, pri telesnem naporu pa se še dodatno povečajo. Pri daljših pohodih je treba poleg tekočine nadomeščati tudi soli, pomaga pa lahko tudi lahek prigrizek.
Obvezni so še pokrivalo, sončna očala in zaščitna krema, koristna pa so svetla, lahka in zračna oblačila. Kljub vročini naj bodo v nahrbtniku tudi tanjša vetrovka ter osnovna planinska oprema, saj se vreme v gorah lahko hitro spremeni.
Kdaj je treba obrniti?
Glavobol, slabost, vrtoglavica, mišični krči, nenavadna utrujenost in zmedenost niso znaki, ki bi jih morali premagati z voljo. So opozorilo, da je telo preobremenjeno.
Ob takšnih težavah prekinemo vzpon, poiščemo senco, se ohladimo in počasi pijemo, če je oseba pri zavesti. Če postane zmedena, omedli, ima težave z ravnotežjem ali se njeno stanje hitro slabša, pokličemo številko 112.
V gore se torej lahko odpravimo tudi v vročih dneh, vendar cilj ne sme biti pomembnejši od počutja. Včasih je najboljša planinska odločitev prav tista, pri kateri vrh počaka na hladnejši dan.
