Nafto cenijo slabše napovedi svetovnega povpraševanja in nepričakovano velika rast ameriških zalog. Večji padec cen še naprej preprečujejo vojna z Iranom ter motnje v Hormuški ožini.
Cene nafte so se v četrtek zjutraj znižale za več kot odstotek. Severnomorska nafta Brent je izgubila 1,5 odstotka in zdrsnila na 87,69 dolarja za sod, ameriška nafta WTI pa se je pocenila za 1,6 odstotka na 81,97 dolarja.
Padec je sledil objavi novih ocen svetovnega povpraševanja. Organizacija držav izvoznic nafte (OPEC) je napoved letošnje rasti povpraševanja znižala na približno 580.000 sodov na dan.
Še precej bolj zadržana je Mednarodna agencija za energijo. IEA ocenjuje, da se bo svetovna poraba nafte letos zmanjšala za 1,6 milijona sodov na dan, kar je 600.000 sodov več od julijske napovedi. Kot razloga navaja omejeno ponudbo goriv in visoke cene, povezane z vojno med ZDA, Izraelom in Iranom.
Na cene je dodatno pritisnila nepričakovana rast ameriških zalog. Te so se v tednu do 7. avgusta povečale za 17,4 milijona sodov, na skupno 424,4 milijona sodov. Analitiki so nasprotno pričakovali zmanjšanje za približno 1,4 milijona sodov.
Večji padec cen še vedno omejujejo geopolitična tveganja. Pogajanja med Washingtonom in Teheranom so obstala, v Hormuški ožini in ožini Bab el Mandeb pa se nadaljujejo napadi na ladijski promet. Obe plovni poti sta ključni za izvoz bližnjevzhodne nafte in plina.
Nižja cena surove nafte še ne pomeni takojšnje dodatne pocenitve goriva v Sloveniji. Regulirane cene upoštevajo sedemdnevno povprečje cen naftnih derivatov in razmerje med dolarjem ter evrom. Trenutne cene, o katerih je Portal24.si poročal v ponedeljek, veljajo do 17. avgusta.
