Ministri držav članic EU, pristojni za evropske zadeve, so podprli poenostavljeno strukturo prihodnjega večletnega finančnega okvira Evropske unije za obdobje 2028–2034. Kot poroča STA, bo dolgoročni proračun temeljil na treh osrednjih stebrih, podrobnosti o končni višini sredstev pa bodo predmet nadaljnjih pogajanj.
Trije stebri prihodnjega proračuna
Prvi steber bo predstavljal evropski sklad, iz katerega bodo države članice na podlagi nacionalno-regionalnih reformnih načrtov črpale sredstva za kohezijsko, kmetijsko in ribiško politiko, migracije in varnost ter pravični zeleni prehod.
V načrtih bodo morale opredeliti reforme in naložbe, ki bodo prispevale k zmanjševanju razvojnih razlik med regijami, večji odpornosti in konkurenčnosti kmetijstva, izboljšanju notranje varnosti in varovanja meja, krepitvi obrambnih zmogljivosti ter zaščiti temeljnih pravic in vladavine prava. Sredstva bodo prejele ob izpolnjevanju vnaprej določenih ciljev in mejnikov, podobno kot pri evropskem skladu za okrevanje po pandemiji covida-19.
Svet EU je v primerjavi s predlogom Evropske komisije zagotovil več prožnosti pri pripravi in izvajanju nacionalnih načrtov ter poenostavil postopke njihove potrditve in morebitnih sprememb.
Poseben poudarek konkurenčnosti in zunanjemu delovanju
Drugi steber bo Evropski sklad za konkurenčnost, ki bo združil 14 obstoječih finančnih instrumentov. Osredotočen bo na štiri prednostna področja: čisti prehod in razogljičenje gospodarstva, zdravje in biotehnologijo skupaj s kmetijstvom in bioekonomijo, digitalizacijo ter odpornost, varnost, obrambno industrijo in vesolje.
Države članice si želijo, da bi bil sklad posebej usmerjen v podporo malim in srednje velikim podjetjem ter da bi imele nacionalne vlade večjo vlogo pri njegovem upravljanju.
Tretji steber bo namenjen financiranju zunanjega delovanja Evropske unije, vključno s širitveno politiko, sodelovanjem s tretjimi državami na področju migracij in odzivanjem na mednarodne krize.
Kot poroča STA, so ministri, med njimi tudi državna sekretarka na zunanjem ministrstvu Tamara Weingerl Požar, sprejeli delna stališča Sveta EU, ki bodo služila kot podlaga za pogajanja z Evropskim parlamentom.
Za zdaj predlogi še ne določajo razdelitve sredstev po posameznih področjih. Ciprsko predsedstvo je sicer pretekli teden predstavilo izhodišče za pogajanja, ki predvideva skupni dolgoročni proračun v višini 1.947,74 milijarde evrov. Od tega bi za prvi steber namenili 863,96 milijarde evrov, za drugi 392,64 milijarde evrov, za tretji pa 192,06 milijarde evrov.
Večletni finančni okvir bo ena ključnih tem četrtkovega in petkovega zasedanja voditeljev držav članic EU, cilj pa ostaja doseči politični dogovor do konca leta. Kot poroča STA, bodo pogajanja o končni razdelitvi sredstev še sledila.
