Rastline so zelene, novih plodov pa ni. Cvetovi odpadajo, listi rumenijo, na paprikah pa se pojavljajo temne lise. Preden posežete po novem odmerku gnojila, preverite temperaturo, vlažnost zemlje in način zalivanja. Prav tam se pogosto skriva vzrok težav.
Paprike veljajo za toploljubne rastline, zato se zdi, da jim poletna vročina ne more škodovati. V resnici najbolje uspevajo v razmeroma ozkem območju: hladne noči upočasnijo njihovo rast, dolgotrajna pripeka pa lahko prepreči nastajanje plodov.
Če je paprika sredi poletja obstala, to zato še ne pomeni, da ji primanjkuje hranil. Dodatno gnojenje lahko težavo celo poslabša.
Tudi papriki je lahko prevroče
Visoke temperature so eden najpogostejših razlogov, da zdrava rastlina cveti, plodov pa ne razvije. Ko se temperatura približa 32 stopinjam Celzija ali jih preseže, lahko paprika zaradi vročinskega stresa začne odmetavati cvetove.
Podobno se lahko zgodi ob zelo toplih nočeh. Rastlina v takšnih razmerah zmanjša rast in energijo preusmeri v preživetje. Po podatkih Univerze v Minnesoti so odpadanje cvetov, zvijanje listov in začasno mirovanje rasti značilni znaki vročinskega stresa pri paprikah.
Rastlin med vročinskim valom ne zastirajte ves dan. Pomaga jim lahko rahla senca v najbolj vročem delu popoldneva, zlasti če rastejo v posodah ali ob južni steni. Zemljo prekrijte s slamo, pokošeno posušeno travo ali drugo organsko zastirko, ki zmanjšuje izhlapevanje in pregrevanje korenin.
Ko se temperature znižajo, začne paprika praviloma ponovno cveteti.
Pogosto zalivanje še ne pomeni pravilnega zalivanja
Paprike potrebujejo enakomerno vlažno, ne pa razmočeno zemljo. Vsakodnevno površinsko škropljenje spodbuja plitve korenine, zaradi katerih je rastlina še občutljivejša na vročino in sušo.
Boljše je redkejše in temeljito zalivanje neposredno ob tleh, najbolje zgodaj zjutraj. Voda mora prodreti globlje do korenin. Pred zalivanjem s prstom preverite nekaj centimetrov zemlje. Če je površina suha, globlje pa je še vedno vlažna, z zalivanjem lahko počakate.
Tudi povešeni listi niso vedno znak pomanjkanja vode. Ob hudi opoldanski vročini lahko rastlina začasno ovene, čeprav je zemlja dovolj vlažna. Če jo takrat znova obilno zalijemo, lahko korenine ostanejo brez kisika. Dolgotrajno mokra tla povzročajo rumenenje listov, zastoj rasti in gnitje korenin.
Temna lisa na dnu ploda ni nujno bolezen
Črna ali rjava, nekoliko vdrta lisa na spodnjem delu paprike je običajno znak gnilobe na muhi ploda. Ne gre za nalezljivo bolezen, temveč za fiziološko motnjo, povezano s pomanjkanjem kalcija v razvijajočem se plodu.
To še ne pomeni, da v zemlji nujno primanjkuje kalcija. Pogostejši vzrok so velika nihanja v oskrbi z vodo – daljšemu sušnemu obdobju denimo sledi obilno zalivanje ali močan naliv. Rastlina takrat kalcija ne more enakomerno prenesti do plodov.
Dodajanje kalcija na pamet zato ni najboljša rešitev. Pomembnejši so enakomerno zalivanje, zastirka in izogibanje pretiranemu gnojenju. Poškodovane plodove odstranite, saj se ne bodo več popravili, naslednji pa se ob boljših razmerah lahko razvijejo normalno.
Veliko listov, malo paprik
Če je rastlina velika, temno zelena in bujno olistana, cvetov ali plodov pa skoraj ni, je lahko dobila preveč dušika. Ta spodbuja predvsem rast listov in poganjkov.
V tem primeru prenehajte uporabljati dušikova gnojila. Paprike ne gnojite znova samo zato, ker trenutno ne rodi, saj je lahko vzrok vročina. Če so listi zdravi in rastlina cveti, je pogosto najbolje počakati na nekoliko nižje temperature.
Paprike potrebujejo tudi sončno lego, praviloma najmanj šest ur neposredne svetlobe na dan. V globoki senci se rastline pretegnejo, imajo tanjša stebla in nastavijo manj plodov.
Najprej torej preverite zemljo, vročino in način zalivanja. Paprika, ki sredi vročinskega vala za nekaj časa obstane, ni nujno izgubljena. Ob enakomerni vlagi in nižjih temperaturah lahko znova začne cveteti ter do konca poletja še vedno razvije lep pridelek.
