Popolna opustitev sladkorja se pogosto predstavlja kot ena najhitrejših poti do bolj zdravega življenja. Nova raziskava na miših pa kaže, da je lahko odziv organizma precej bolj zapleten: živali na nizkomaščobni prehrani brez saharoze so imele slabši nadzor krvnega sladkorja, spremenjeno črevesno mikrobioto ter znake vnetja črevesja in jeter.
Ugotovitve nikakor ne pomenijo, da bi morali začeti kavi dodajati več sladkorja ali pogosteje posegati po sladkarijah. Raziskava predvsem opozarja, da zdravja ni mogoče ocenjevati zgolj po eni izločeni sestavini. Pomembna je celotna sestava prehrane in tudi to, s čim izločeno živilo nadomestimo.
Kaj so raziskovalci ugotovili?
V raziskavi, objavljeni v znanstveni reviji Frontiers in Immunology, so znanstveniki 12 samcev miši razdelili v dve skupini. Šest jih je 16 tednov dobivalo običajno nizkomaščobno prehrano s saharozo, preostalih šest pa primerljivo prehrano brez saharoze.
Med skupinama ni bilo pomembne razlike v telesni masi ali količini zaužite hrane. Toda pri miših, ki niso dobivale saharoze, so raziskovalci zaznali slabšo toleranco za glukozo, zmanjšano občutljivost na inzulin in spremembe presnovnih hormonov.
Spremenila se je tudi sestava črevesne mikrobiote. Zmanjšalo se je število nekaterih bakterij, povezanih z nastajanjem kratkoverižnih maščobnih kislin, povečal pa se je delež mikroorganizmov, ki jih raziskovalci povezujejo z vnetnimi oziroma stresnimi razmerami v črevesju. Pri živalih so odkrili še vnetne spremembe v debelem črevesu ter kopičenje maščobe in znake vnetja v jetrih.
Miši so bile torej navzven enako težke, njihovi presnovni kazalniki pa so bili slabši. Raziskava tako opozarja, da vitkost sama po sebi še ne pomeni dobrega presnovnega zdravja.
Brez sladkorja ne pomeni nujno brez ogljikovih hidratov
Pri razlagi rezultatov je potrebna precejšnja previdnost. Poskus je bil opravljen na majhnem številu miši, zato ugotovitev ni mogoče neposredno prenesti na ljudi. Raziskovalci poleg tega niso primerjali običajne prehrane z jedilnikom, sestavljenim iz sadja, zelenjave in polnozrnatih žit.
Ker sta morali skupini prejeti primerljivo količino energije, so odstranjeno saharozo nadomestili z več koruznega škroba. Avtorji zato priznavajo, da ugotovljenih sprememb morda ni povzročila zgolj odsotnost saharoze, temveč drugačno razmerje med sladkorjem in škrobom.
Študija prav tako ni neposredno dokazala tako imenovanega “prepustnega črevesja”. Znanstveniki so odkrili vnetje in spremembe črevesnega tkiva, ne pa jasnih sprememb vseh kazalnikov, ki bi potrdili poškodovano črevesno pregrado.
Sladkorja ni treba dodajati, pomembno je ravnovesje
Med prostimi oziroma dodanimi sladkorji in sladkorji, ki so naravno prisotni v nepredelanih živilih, obstaja pomembna razlika. Svetovna zdravstvena organizacija svetuje, naj prosti sladkorji predstavljajo manj kot desetino dnevnega energijskega vnosa, še več koristi pa lahko prinese zmanjšanje pod pet odstotkov. Mednje sodijo dodani sladkorji ter sladkorji v medu, sirupih in sadnih sokovih.
Priporočilo pa ne zajema sladkorjev v svežem sadju, zelenjavi in mleku. Za večino ljudi naj bi glavni viri ogljikovih hidratov ostali polnozrnata žita, zelenjava, sadje in stročnice, ki poleg energije zagotavljajo tudi vlaknine in druga pomembna hranila.
Nova raziskava torej ni dovolilnica za več sladkarij. Njeno sporočilo je bolj preprosto: skrajno izločanje posameznih hranil brez premisleka o celotnem jedilniku ni nujno najboljša pot. Za zdravje je pomembnejša raznolika in uravnotežena prehrana kot privlačna oznaka “brez sladkorja”.
