Ko govorimo o stresu, večina ljudi najprej pomisli na premalo spanja, preveč dela ali nenehno uporabo telefona. Nutricionisti pa opozarjajo, da lahko pomembno vlogo igrajo tudi večerne prehranjevalne navade, ki jih mnogi sploh ne povezujejo s počutjem.
Način prehranjevanja zvečer namreč vpliva na raven energije, kakovost spanca, prebavo in celo na delovanje hormonov, povezanih s stresom. Prav zato lahko nekatere navade telo dodatno obremenijo, čeprav se na prvi pogled zdijo povsem nedolžne.
Prehranjevanje tik pred spanjem
Ena najpogosteje omenjenih navad je pozno večerno prehranjevanje. Nutricionisti opozarjajo, da lahko obilni obroki tik pred spanjem obremenijo prebavni sistem in povečajo možnost za zgago, refluks ali nemiren spanec.
Posebej problematična so mastna, ocvrta in zelo začinjena živila, pa tudi kofeinske pijače v večernih urah. Telo se ponoči težje umiri, če mora hkrati intenzivno prebavljati hrano.
Slabši spanec pa je tesno povezan tudi z višjo ravnjo stresa naslednji dan.
Preskakovanje večerje
Na drugi strani strokovnjaki opozarjajo tudi na pogosto navado ljudi, ki zaradi hujšanja, utrujenosti ali pomanjkanja časa preskočijo večerjo.
Če telo ostane brez energije in pomembnih hranil, lahko pride do padca krvnega sladkorja, kar pri mnogih sproži razdražljivost, večjo napetost in občutek nemira.
Nutricionisti zato priporočajo uravnoteženo večerjo, ki vključuje kombinacijo beljakovin, vlaknin, zdravih maščob in kompleksnih ogljikovih hidratov. Takšen obrok pomaga stabilizirati energijo in zmanjša poznejšo željo po prigrizkih.
Nepremišljeno večerno prigrizkanje
Veliko ljudi zvečer posega po hrani zaradi stresa, dolgčasa ali navade, ne pa zaradi prave lakote. Prav ta oblika “avtomatskega” prigrizkanja je po mnenju nutricionistov ena najpogostejših navad, ki lahko dolgoročno še povečajo stres.
Po kratkotrajnem občutku ugodja se pogosto pojavita občutek krivde ali izguba nadzora nad prehranjevanjem, kar lahko dodatno vpliva na psihično počutje.
Kaj priporočajo nutricionisti
Strokovnjaki svetujejo predvsem bolj stabilen ritem prehranjevanja skozi dan. Pomembno je, da telo ne ostane predolgo brez hrane, saj lahko to vpliva na energijo, razpoloženje in večerno prenajedanje.
Priporočajo tudi preproste večerne rutine, ki pomagajo telesu pri umirjanju – od krajšega sprehoda po večerji do manj časa pred zasloni in bolj načrtovane priprave obrokov.
Po njihovem mnenju stres pogosto ni povezan samo z enim velikim dejavnikom, ampak tudi z majhnimi vsakodnevnimi navadami, ki jih ponavljamo skoraj avtomatsko.
