Domača paradižnikova mezga: Najpreprostejši način, da okus avgusta shranite za pozneje

ByA. K.

7. avgusta, 2026 , ,
Domača paradižnikova mezga [Foto: Portal24.si UI ilustracija]

Avgusta se lahko domači paradižnik nabira hitreje, kot ga uspemo pojesti. Mehki in zelo zreli plodovi, ki niso več najlepši za solato, so odlični za domačo mezgo. Zanjo pravzaprav ne potrebujemo skoraj ničesar drugega – najpomembnejša sta dober paradižnik in dovolj časa, da odvečna voda izpari.

Osnovno mezgo je smiselno pripraviti brez čebule, česna in zelišč. Tako dobimo nevtralno paradižnikovo osnovo, ki jo pozneje uporabimo za testenine, pico, golaž, juhe, enolončnice ali omake.

Najboljše so mesnate sorte z manj vode in semen, uporabimo pa lahko praktično vsak dobro dozorel paradižnik.

Kaj potrebujemo?

Za osnovno mezgo potrebujemo:

  • 3 kg zelo zrelega paradižnika,
  • približno 1 žličko soli.

In to je pravzaprav vse. Če želimo čisti okus paradižnika, sladkorja, olja in začimb na tej stopnji ne potrebujemo.

Paradižnika ni treba najprej lupiti

Paradižnike operemo, odstranimo trde zelene dele in poškodovana mesta ter jih narežemo na večje kose.

Damo jih v širok lonec in začnemo počasi segrevati. Vode ne dodajamo – paradižnik je bo zelo hitro spustil dovolj sam.

Kuhamo približno 20 minut oziroma dokler se povsem ne zmehča.

Zmehčan paradižnik pretlačimo skozi pasirko oziroma gosto cedilo. Tako se preprosto znebimo kožic in večine semen. Če nas kožice ne motijo, lahko uporabimo tudi palični mešalnik.

Gostoto določite sami

Gladko paradižnikovo maso vrnemo v širok lonec, rahlo posolimo in počasi kuhamo brez pokrova.

Za redkejšo mezgo bo dovolj približno 30 minut, za bolj koncentrirano pa jo kuhamo dlje. Občasno premešamo, proti koncu pa nekoliko pogosteje, saj se gosta mezga hitro prime dna.

Ko kuhalnica po dnu lonca za trenutek pusti vidno sled, smo že precej blizu goste paradižnikove osnove.

Ohlajeno mezgo lahko razdelimo na manjše porcije in zamrznemo, kar je tudi zelo praktičen način shranjevanja. Za večmesečno hranjenje zaprtih kozarcev pri sobni temperaturi pa uporabimo preverjen postopek konzerviranja in ustreznega zakisanja.

In še ena uporabna podrobnost: če bo iz mezge pozneje nastala omaka, smo že preverili, zakaj je paradižnikova omaka pogosto preveč kisla.