Nova raziskava kaže, da bi prehod na prehrano z več sadja, zelenjave, stročnic in oreškov ter manj mesa do leta 2050 temeljito spremenil kmetijstvo. Največje posledice bi občutil živinorejski sektor.
Če bi se svetovno prebivalstvo do leta 2050 preusmerilo k bolj zdravi prehrani, hkrati pa bi se povečala kmetijska produktivnost in prepolovile izgube hrane, bi se površina kmetijskih zemljišč lahko prvič po zelo dolgem obdobju občutneje zmanjšala.
To je osrednja ugotovitev mednarodne raziskave, ki je primerjala rezultate desetih svetovnih ekonomskih modelov. Raziskovalci so scenarij preobrazbe prehranskega sistema primerjali z nadaljevanjem sedanjih trendov.
Študija je bila 15. julija objavljena v reviji Nature. Ne gre za napoved, kaj se bo zagotovo zgodilo, temveč za modelni prikaz posledic obsežne spremembe prehrane in proizvodnje hrane.
Manj mesa, več sadja, zelenjave in stročnic
Raziskovalci so uporabili prehranski model EAT–Lancet, ki predvideva večji delež sadja, zelenjave, stročnic, oreškov in drugih rastlinskih živil ter manjšo porabo rdečega mesa. Scenarij vključuje tudi večjo produktivnost in prepolovitev zavržene hrane.
Po srednji oceni modelov bi bilo leta 2050 za kmetijstvo potrebnih šest odstotkov manj zemljišč kot leta 2020. Razpon rezultatov je bil precej širok: nekateri modeli so pokazali enoodstotno povečanje, drugi pa zmanjšanje do 26 odstotkov.
Največja sprememba bi nastala v živinoreji. Število goveda, ovac in koz, namenjenih proizvodnji mesa, bi bilo po osrednjem scenariju za več kot 400 milijonov manjše kot leta 2020 in približno 800 milijonov manjše kot ob nadaljevanju sedanjih trendov.
Proizvodnja mesa prežvekovalcev bi bila v primerjavi z običajnim razvojnim scenarijem nižja za 53 odstotkov, število živali pa za 45 odstotkov. Proizvodnja mleka bi bila nižja za 27 odstotkov.
Modeli so pokazali tudi manjšo proizvodnjo žit in sladkornih rastlin. Nasprotno bi se povečala pridelava sadja, zelenjave, oreškov in stročnic. Srednja ocena kaže na 23-odstotno povečanje njihove proizvodnje v primerjavi s scenarijem brez večjih sprememb, posamezni modeli pa so se pri tej oceni precej razlikovali.
Manj izpustov, velike spremembe za kmete
Neposredni kmetijski izpusti toplogrednih plinov, ki ne vključujejo ogljikovega dioksida, bi bili po scenariju leta 2050 približno 20 odstotkov nižji kot leta 2020 in 34 odstotkov nižji kot ob nadaljevanju sedanjih trendov.
Poraba dušikovih gnojil bi bila v primerjavi z običajnim scenarijem manjša za 17 odstotkov, odvzem vode pa za približno tri odstotke. Raziskovalci so pri rabi vode opozorili na večjo negotovost zaradi manjšega števila uporabljenih modelov.
Spremembe bi vplivale tudi na vrednost proizvodnje, delovna mesta in trgovinske tokove. Vrednost svetovne živinorejske proizvodnje bi bila po modelih precej manjša, medtem ko bi se povečal pomen rastlinskih sektorjev. Posledice ne bi bile povsod enake: vrednost kmetijske proizvodnje bi se po scenariju močno povečala v podsaharski Afriki in Indiji, zmanjšala pa na Kitajskem in v Braziliji.
Avtorji poudarjajo, da bi bila takšna preobrazba zgodovinsko izjemna ter politično in gospodarsko zahtevna. Stroški bi bili osredotočeni predvsem na živinorejo in skupnosti, ki so od nje odvisne, koristi za zdravje in okolje pa bi bile razpršene širše.
Rezultati tudi niso neposredna napoved cen na trgovskih policah. Študija obravnava predvsem cene proizvajalcev, modeli pa temeljijo na predpostavki, da bi se prehrana, produktivnost in ravnanje z odpadno hrano hkrati bistveno spremenili.
