Kurkuma je že dolgo doma v karijih, riževih jedeh in tako imenovanem zlatem mleku. V zadnjih letih pa se je iz kuhinjske začimbe preselila še v kapsule, praške in koncentrirane pripravke, ki obljubljajo manj vnetij, boljše sklepe in celo zaščito pred različnimi boleznimi. Pri tem pogosto spregledamo, da žlička začimbe ni enaka prehranskemu dopolnilu.
Kurkumi značilno rumeno barvo daje kurkumin, rastlinska spojina, ki jo raziskujejo zaradi možnih protivnetnih in antioksidativnih učinkov. Težava je, da ga je v običajni začimbi razmeroma malo, telo pa ga tudi težko absorbira.
Kaj raziskave dejansko potrjujejo?
Največ zanimanja je namenjenega vplivu kurkumina na bolečine in okorelost pri osteoartritisu, pa tudi na maščobe v krvi ter zamaščenost jeter. Nekatere raziskave so pokazale obetavne rezultate, toda študije uporabljajo zelo različne odmerke in pripravke.
Ameriški Nacionalni center za komplementarno in integrativno zdravje zato ugotavlja, da za zdaj ni dovolj kakovostnih dokazov, da bi lahko kurkumo ali kurkumin dokončno priporočili za zdravljenje katerekoli zdravstvene težave.
Kurkuma je lahko koristen in okusen del raznolike prehrane, ni pa zdravilo za vnetja, depresijo, demenco ali kronične bolezni.
Zakaj se kurkumi dodaja črni poper?
Kurkumin se sam po sebi slabo absorbira. Piperin, sestavina črnega popra, lahko njegovo razpoložljivost v telesu precej poveča. Zato je kombinacija kurkume in popra postala skoraj obvezna sestavina spletnih receptov ter številnih kapsul.
Pri kuhanju je ščepec popra povsem običajen kulinarični dodatek. Več o podobnih parih živil lahko preberete v prispevku o kombinacijah hrane, ki povečajo absorpcijo hranil.
Pri koncentriranih dopolnilih pa boljša absorpcija ni nujno vedno prednost. Višja količina učinkovine v krvi lahko pomeni tudi večjo možnost neželenih učinkov.
Kapsule niso brez tveganja
Običajne količine kurkume v hrani za večino ljudi niso problematične. Kapsule lahko vsebujejo precej višje odmerke kurkumina, pogosto še v posebej oblikovani obliki za boljšo absorpcijo.
Ameriška podatkovna zbirka LiverTox opisuje primere poškodb jeter, povezanih predvsem s koncentriranimi in dobro absorbirajočimi pripravki kurkume. Takšni zapleti so redki, lahko pa so resni.
Med opozorilnimi znaki so izrazita utrujenost, slabost, izguba apetita, temen urin, srbenje ter rumenkasta koža ali očesne beločnice. Ob takšnih težavah je treba dopolnilo prenehati jemati in se posvetovati z zdravnikom.
Pred uporabo kapsul je posvet priporočljiv tudi ljudem, ki redno jemljejo zdravila, imajo bolezen jeter ali so noseči. “Naravno” namreč ne pomeni samodejno tudi varno v vsakem odmerku.
Začimba naj ostane predvsem začimba
Kurkumo lahko brez velikih pričakovanj dodamo rižu, juham, omakam, pečeni zelenjavi ali jajcem. Dobro se ujame s poprom, ingverjem in manjšo količino olja. Če jo pripravimo kot napitek, naj bo to zaradi okusa in prijetnega rituala, ne kot nadomestilo za zdravljenje. Tudi pri limonadi s kurkumo in trditvah o depresiji je potrebna enaka previdnost.
Kurkuma na krožniku je prijetna popestritev prehrane. Pri koncentriranih kapsulah pa velja pravilo, ki ga pri začimbah hitro pozabimo: več ni nujno bolje.
