Minister za zunanje in evropske zadeve Tone Kajzer je na zasedanju zunanjih ministrov Berlinskega procesa v Črni gori pozval države Zahodnega Balkana k nadaljevanju reform in tesnejšemu regionalnemu sodelovanju. Evropsko unijo pa je pozval, naj doseženi napredek kandidatk prepozna s konkretnimi in pravočasnimi odločitvami.
Minister Kajzer se je zasedanja v Pržnu udeležil na povabilo črnogorskega zunanjega ministra Ervina Ibrahimovića. Kot je poudaril, je odgovornost za napredek v procesu širitve na obeh straneh.
“Države Zahodnega Balkana naj nadaljujejo z reformami in krepijo sodelovanje v regiji, EU pa konkretno prepozna dosežen napredek. Odgovornost je na obeh straneh,” je dejal slovenski zunanji minister.
Slovenija Zahodni Balkan obravnava kot svojo neposredno soseščino, zato sta stabilnost regije in njena evropska prihodnost tudi v slovenskem interesu. Podpira polnopravno članstvo držav Zahodnega Balkana v EU, pri čemer mora njihov napredek temeljiti na izpolnjevanju dogovorjenih meril.
Mladi morajo koristi približevanja EU občutiti že danes
Na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve poudarjajo, da mora približevanje Evropski uniji prebivalcem regije prinašati oprijemljive koristi že pred polnopravnim članstvom. Slovenija zato podpira tesnejše vključevanje Zahodnega Balkana v enotni evropski trg ter izboljšanje prometnih, energetskih in digitalnih povezav, tudi v okviru Načrta za rast za Zahodni Balkan.
Berlinski proces je po Kajzerjevih besedah v zadnjem desetletju pokazal, da lahko okrepljeno sodelovanje med državami regije pospeši njihovo približevanje EU.
“Pomembno je, da ljudje, predvsem mladi, napredek na poti v EU občutijo v vsakdanjem življenju na način, da imajo boljše možnosti za izobraževanje, delo, raziskovanje in podjetništvo. Tako bodo imeli razloge, da svojo prihodnost gradijo doma,” je izpostavil minister.
S konkretnimi priložnostmi za mlade bi lahko države regije zmanjšale tudi njihovo odseljevanje, ki ostaja eden največjih razvojnih izzivov Zahodnega Balkana.
Odprta vprašanja ne smejo bremeniti prihodnjih generacij
Kajzer je posebej poudaril pomen sprave, političnega dialoga in dobrososedskih odnosov. Države Zahodnega Balkana je pozval k učinkovitejšemu reševanju odprtih dvostranskih in regionalnih vprašanj, med katerimi ostaja tudi nasledstvo nekdanje Jugoslavije.
“Preteklosti ne moremo spremeniti, lahko pa delamo na tem, da odprta vprašanja ne bodo bremenila prihodnjih generacij. Brez iskrenega dialoga in pripravljenosti na konkretne dogovore ne bo napredka,” je opozoril.
Regionalno sodelovanje je po njegovih besedah nujno tudi pri spoprijemanju s kibernetskimi napadi, hibridnimi grožnjami in dezinformacijami. Slovenija pri krepitvi odpornosti Zahodnega Balkana sodeluje s Francijo in Črno goro.
Center za kibernetske zmogljivosti na Zahodnem Balkanu od oktobra 2024 deluje kot kibernetski steber Berlinskega procesa, marca 2026 pa je postal mednarodna organizacija. Kajzer je države regije povabil, naj se centru pridružijo kot polnopravne članice.
“Države Zahodnega Balkana niso le kandidatke za članstvo v družini EU, ampak naše partnerice pri gradnji varnejše, močnejše in odpornejše Evrope,” je sklenil minister.
Berlinski proces je bil na pobudo Nemčije vzpostavljen leta 2014 kot platforma za krepitev regionalnega sodelovanja in podporo približevanju Zahodnega Balkana Evropski uniji. Slovenija v njem sodeluje od začetka.
