V Evropski uniji je na mizi zamisel o posebni dajatvi na spletne igre na srečo in športne stave. Po izračunih Evropske komisije bi 3-odstotna dajatev lahko v evropski proračun prinesla okoli 1,9 milijarde evrov na leto. Ukrep še ni sprejet, njegova uvedba pa bi zahtevala tudi soglasje držav članic.
Iskanje novih virov denarja za evropski proračun je v Bruslju odprlo vrata tudi zamisli, da bi del prihodkov spletnih igralnic in stavnic v prihodnje stekal neposredno v proračun Evropske unije.
Idejo je v začetku leta javno podprl podpredsednik Evropskega parlamenta Victor Negrescu. Predlagal je približno enoodstotno evropsko dajatev na spletne igre na srečo, s katero bi po njegovih ocenah lahko zbrali od dve do štiri milijarde evrov na leto. Denar bi lahko namenili predvsem izobraževanju, programom za mlade ter preprečevanju in zdravljenju zasvojenosti z igrami na srečo.
Predlog je nato dobil širšo politično težo. Evropski parlament je 28. aprila sprejel vmesno poročilo o prihodnjem večletnem finančnem okviru EU za obdobje 2028–2034. Zanj je glasovalo 370 poslancev, 201 jih je bilo proti, 84 pa vzdržanih. Med možnostmi za dodatne evropske prihodke je Parlament navedel tudi dajatev na spletne igre na srečo. To še ne pomeni, da je bil davek potrjen.
Komisija izračunala 1,9 milijarde evrov na leto
Korak dlje je šla Evropska komisija, ki je ocenila možne finančne učinke takšnega ukrepa. Pri predpostavljeni 3-odstotni dajatvi na neto promet spletnega igralniškega sektorja bi lahko EU med letoma 2028 in 2034 v povprečju zbrala okoli 1,9 milijarde evrov na leto oziroma približno 13,3 milijarde evrov v sedmih letih.
Komisija je pri tem opozorila na pomembno težavo: članice EU nimajo niti skupne opredelitve iger na srečo niti enotnega sistema njihove obdavčitve. Posamezne države imajo zelo različna pravila in davčne stopnje.
Tudi način pobiranja morebitne evropske dajatve še ni določen. Obremenitev bi bilo mogoče vezati na prihodke ali marže spletnih ponudnikov, ena od obravnavanih možnosti pa je tudi posredna obremenitev igralcev glede na njihovo igralno dejavnost.
Davek še zdaleč ni dogovorjen
Pri tem je pomembno, da evropska dajatev na spletne stave trenutno ni vključena med pet osrednjih novih lastnih virov, ki jih je Komisija predlagala za financiranje prihodnjega proračuna. Med njimi so med drugim prihodki iz sistema trgovanja z emisijami, mehanizma CBAM, elektronskih odpadkov in tobačnih trošarin ter prispevek velikih podjetij.
Razprava o dodatnih virih kljub temu še ni končana. Tudi pogajanja o evropskem proračunu za obdobje 2028–2034 se nadaljujejo, zato lahko spletne stave znova postanejo del končnega kompromisa.
Med nasprotniki predloga izstopa Malta, kjer ima igralniška industrija velik gospodarski pomen. Kritična je tudi industrija, ki opozarja, da bi višje obremenitve lahko okrepile nelicencirane in črne spletne trge.
Do dejanske uvedbe je zato še dolga pot. Za nov evropski lastni vir bi bilo potrebno soglasje držav članic. Za zdaj gre torej za resno obravnavano možnost, ne za davek, o katerem bi bilo v Bruslju že odločeno.
