Slovensko gospodarstvo je po dveh letih upočasnjevanja v prvi polovici letošnjega leta močno pospešilo. Bruto domači proizvod je bil v drugem četrtletju medletno večji za 5 odstotkov, rast pa je precej presegla pričakovanja. Banka Slovenije kljub temu opozarja, da ostajajo obeti za nadaljevanje leta negotovi.
V prvem četrtletju je gospodarska rast po popravljenih podatkih znašala 3,2 odstotka, v celotnem prvem polletju pa je bil BDP realno za 4,1 odstotka večji kot v enakem obdobju lani, je objavil statistični urad.
Po desezoniranih podatkih se je gospodarska dejavnost v drugem četrtletju glede na prve tri mesece leta povečala za 1,8 odstotka. To je najvišja četrtletna rast po tretjem četrtletju 2021, poroča STA.
“Po dveh letih upočasnjevanja je bila gospodarska aktivnost v prvi polovici leta močna in je precej presegla pričakovanja,” so ocenili v Banki Slovenije.
Potrošnja in investicije poganjale rast
Visoko rast so podpirale predvsem domača potrošnja, investicije in ugodne razmere na trgu dela. Pozitivno so vplivali tudi realna rast plač, državne investicije in okrepljen izvoz.
Zasebna potrošnja je bila medletno večja za 3,4 odstotka, skupne investicije v osnovna sredstva pa kar za 13,2 odstotka. Največ so prispevale gradbene investicije, povečala pa so se tudi vlaganja podjetij v opremo in stroje.
Zaradi uveljavljanja pravic iz dolgotrajne oskrbe in večjega števila zaposlenih v državnem sektorju se je državna potrošnja povečala za 5,2 odstotka.
Ker je domače povpraševanje ostalo močnejše od tujega, je bil prispevek menjave s tujino negativen. Rast BDP je zmanjšal za 0,5 odstotne točke.
Močan prispevek gradbeništva in turizma
Večje povpraševanje se je odrazilo v rasti vseh skupin storitvenih dejavnosti. K temu je še naprej prispeval turizem, zaradi večje blagovne menjave pa so se povečali tudi prihodki v transportu in skladiščenju.
Pomemben delež rasti je prispevalo gradbeništvo, kjer se je dejavnost okrepila v vseh segmentih, najbolj pri gradnji inženirskih objektov. Te projekte podpirajo državne in občinske naložbe, zaključevanje projektov iz načrta za okrevanje in odpornost ter bližajoče se lokalne volitve.
Ob močnejšem izvozu se je izboljšalo tudi stanje v predelovalnih dejavnostih. Njihova dodana vrednost se je medletno povečala za 4,3 odstotka, kar je največ po koncu leta 2024.
Nadaljevanje leta ostaja negotovo
Banka Slovenije opozarja, da je bila visoka rast dosežena v razmerah velike mednarodne negotovosti. Med glavnimi tveganji za nadaljevanje leta izpostavlja posledice vojne na Bližnjem vzhodu, šibkejše zunanje okolje in sušo.
Negativni učinki pomanjkanja padavin bi lahko postali vidnejši v drugi polovici leta. Vročina in suša namreč že povzročata velike izgube evropskemu gospodarstvu, predvsem v kmetijstvu, energetiki in rečnem prometu.
