Ste po napornem dnevu najprej segli po čokoladi, čipsu ali sladoledu? Niste edini. Mnogi ljudje se v obdobjih stresa zatečejo k hrani, saj jim za kratek čas prinese občutek ugodja in olajšanja.
Strokovnjaki pojasnjujejo, da je takšno vedenje povsem razumljivo. Vendar opozarjajo, da čustveno prehranjevanje težave dolgoročno ne reši, temveč lahko postane navada, ki še dodatno obremenjuje telo in duševno zdravje.
Zakaj pod stresom posegamo po hrani?
Psihologi pojasnjujejo, da za tem stoji kombinacija bioloških, psiholoških in naučenih vzorcev.
Ko smo pod stresom, telo sprošča kortizol – hormon, ki lahko poveča apetit in okrepi željo po energijsko bogati hrani.
Poleg tega številni že od otroštva hrano povezujemo z občutkom varnosti, nagrade ali tolažbe. Zato v težkih trenutkih pogosto posegamo po jedeh, ki nas spominjajo na prijetne občutke ali brezskrbnejše obdobje življenja.
Ali hrana res izboljša razpoloženje?
Da, vendar predvsem za kratek čas.
Nekatera živila, zlasti tista z veliko ogljikovimi hidrati ali sladkorjem, lahko spodbudijo sproščanje serotonina in drugih snovi, ki začasno izboljšajo razpoloženje.
Pomirjujoče lahko delujejo tudi sam ritual priprave hrane, njen vonj in okus. Če obrok delimo z bližnjimi, ima pozitiven učinek tudi druženje.
Poleg tega lahko hranljiv obrok izboljša počutje, če smo bili dejansko lačni in nam je raven sladkorja v krvi padla.
Težava nastane, ko hrana postane glavni način spoprijemanja
Čeprav čustveno prehranjevanje za nekaj časa zmanjša napetost, ne odpravi vzroka stresa.
Ko se neprijetni občutki vrnejo, se lahko pojavi nova želja po hrani, kar ustvarja začaran krog. Sčasoma lahko takšen način spoprijemanja postane avtomatična navada, ki jo je težko prekiniti.
Poleg tega se po prenajedanju pogosto pojavijo občutki krivde, sramu ali razočaranja, kar stres še poveča.
Kako ločiti pravo lakoto od čustvene?
Strokovnjaki priporočajo, da se pred prigrizkom za trenutek ustavite in si zastavite nekaj vprašanj.
Ste od zadnjega uravnoteženega obroka minili že več ur? Ali bi vam teknilo tudi običajno kosilo ali vas privlači le čokolada, čips ali druga tolažilna hrana? Ali jeste zato, ker ste lačni, ali zato, ker ste pod pritiskom, žalostni ali utrujeni?
Če opazite, da po hrani posegate predvsem v stresnih obdobjih, gre verjetno za čustveno prehranjevanje.
Kako prekiniti ta vzorec?
Strokovnjaki svetujejo, da za zmanjševanje stresa poiščete tudi druge načine.
Pomagajo lahko kratek sprehod, lahka telesna dejavnost, poslušanje glasbe, branje, pisanje dnevnika, ustvarjalne dejavnosti ali pogovor z nekom, ki mu zaupate.
Koristno je tudi redno prehranjevanje. Če čez dan izpuščate obroke, ste ob večernem stresu še bolj dovzetni za prenajedanje.
Obroke sestavite iz beljakovin, vlaknin, kakovostnih maščob in kompleksnih ogljikovih hidratov, saj pomagajo ohranjati stabilno raven energije in zmanjšujejo nenadne napade lakote.
Kdaj poiskati pomoč?
Če opažate, da skoraj vedno jeste zaradi stresa, žalosti ali tesnobe in tega ne zmorete nadzorovati, je smiselno poiskati strokovno pomoč.
Psiholog ali psihoterapevt vam lahko pomaga prepoznati vzroke čustvenega prehranjevanja ter razviti bolj zdrave načine spoprijemanja s stresom.
Hrana lahko za nekaj trenutkov res prinese občutek ugodja. Dolgoročno pa največ naredimo zase, ko poiščemo načine, kako poskrbeti za svoje duševno počutje, ne da bi vsak neprijeten občutek poskušali utišati s prigrizkom.
